FIZIOTERAPIJA IN REHABILITACIJA
Bolečine v rami
03. Zamrznjena rama
Tendinopatija rame
Kalcinacija v rami
Kalcinacija v rami oziroma kalcinirajoča tendinopatija rotatorne manšete pomeni odlaganje kristalov kalcijevega hidroksiapatita v eni ali več tetivah rotatorne manšete. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus. [1]
Težava se kaže z bolečino pri dvigu ali obračanju roke, nočno bolečino, zmanjšano močjo in omejeno gibljivostjo. V resorptivni fazi je bolečina pogosto zelo intenzivna ter ovira spanje, oblačenje, delo in športne aktivnosti.
Kalcinacija, vidna na rentgenski ali ultrazvočni preiskavi, ni vedno izvor bolečine. Usmerjen fizioterapevtski pregled poveže slikovni izvid s simptomi, oceni funkcijo rotatorne manšete in določi ustrezen rehabilitacijski program.[2]
01. Kaj je kalcinacija v rami in zakaj nastane?
Kalcinacija v rami oziroma kalcinirajoča tendinopatija nastane, ko se kristali kalcijevega hidroksiapatita odložijo v tetivi rotatorne manšete. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus, redkeje infraspinatus ali subscapularis.[1]
Ne gre za posledico uživanja prevelike količine kalcija, temveč za lokalni proces v tetivi. Na njegov razvoj vplivajo spremembe tetivnih celic, lokalna obremenitev, prekrvavitev in presnovni dejavniki.
Proces poteka skozi več razvojnih obdobij:
Prekalcinirajoča faza – v delu tetive se začnejo celične spremembe.
Formativna faza – nastaja in se povečuje kalcijev depozit.
Mirujoča faza – kalcinat ostane stabilen in povzroča različno izražene simptome.
Resorptivna faza – telo začne kalcinat razgrajevati; v tej fazi je bolečina pogosto najintenzivnejša.
Postkalcinirajoča faza – tetiva se po resorpciji postopno preoblikuje.
Kalcinacija, vidna na rentgenski ali ultrazvočni preiskavi, ni vedno izvor težav. Zdravimo simptome in funkcionalne omejitve, ne samo slikovnega izvida.[1]
[2]
Ne gre za posledico uživanja prevelike količine kalcija, temveč za lokalni proces v tetivi. Na njegov razvoj vplivajo spremembe tetivnih celic, lokalna obremenitev, prekrvavitev in presnovni dejavniki.
Proces poteka skozi več razvojnih obdobij:
Kalcinacija, vidna na rentgenski ali ultrazvočni preiskavi, ni vedno izvor težav. Zdravimo simptome in funkcionalne omejitve, ne samo slikovnega izvida.[1]
[2]
02. Simptomi kalcinacije v rami
Simptomi kalcinacije v rami se razlikujejo glede na razvojno fazo depozita, razdraženost tetive in sočasno občutljivost subakromialne burze.
Bolečina v rami – najpogosteje je prisotna na zunanji ali sprednji strani rame in se širi v nadlaket.
Bolečina pri dvigu roke – izrazita je pri seganju nad glavo, oblačenju, umivanju las in delu z dvignjeno roko.
Nočna bolečina – otežuje ležanje na prizadeti strani in prekinja spanec.
Omejena gibljivost – rama postane toga, boleča in manj uporabna pri vsakodnevnih opravilih.
Zmanjšana mišična moč – bolečina zavira delovanje rotatorne manšete in oteži dvigovanje predmetov.
Nenadno poslabšanje – v resorptivni fazi se pojavi intenzivna bolečina tudi brez nove poškodbe.
Podobne simptome povzročajo tendinopatija ali ruptura rotatorne manšete, subakromialni burzitis, zamrznjena rama, artroza, poškodba labruma in težave vratne hrbtenice. Usmerjen pregled zato določi, katera struktura dejansko povzroča težave.[1]
Po poškodbi z vidno deformacijo, ob povišani telesni temperaturi, izraziti rdečini ali hitro nastali izgubi moči je potreben zdravniški pregled.
Podobne simptome povzročajo tendinopatija ali ruptura rotatorne manšete, subakromialni burzitis, zamrznjena rama, artroza, poškodba labruma in težave vratne hrbtenice. Usmerjen pregled zato določi, katera struktura dejansko povzroča težave.[1]
Po poškodbi z vidno deformacijo, ob povišani telesni temperaturi, izraziti rdečini ali hitro nastali izgubi moči je potreben zdravniški pregled.
03. Pregled in diagnostika kalcinacije v rami
Diagnoza temelji na povezavi med simptomi, kliničnim pregledom in slikovno diagnostiko. Prisotnost kalcinata na sliki brez ustreznih simptomov ni zadosten razlog za zdravljenje.
Anamneza – preverimo začetek težav, nočno bolečino, vpliv dela in športa ter odziv na dosedanje zdravljenje.
Ocena gibljivosti – primerjamo aktivno in pasivno gibljivost ter določimo, ali omejitev izvira predvsem iz bolečine, mišične zaščite ali sklepne togosti.
Testiranje mišične moči – ocenimo delovanje rotatorne manšete, deltoidne mišice in stabilizatorjev lopatice.
Usmerjeni klinični testi – preverimo tetive rotatorne manšete, subakromialni prostor, akromioklavikularni sklep in vratno hrbtenico.
Rentgensko slikanje – pokaže velikost, gostoto in položaj kalcijevega depozita.
Diagnostični ultrazvok – natančno prikaže lokacijo in razvojno fazo kalcinata ter stanje tetive, burze in rotatorne manšete.
Magnetna resonanca – uporablja se ob sumu na dodatno poškodbo rotatorne manšete, labruma ali drugo patologijo rame.
Ultrazvočna preiskava najbolje prikaže različne razvojne faze kalcinacije, vendar mora biti njen rezultat vedno povezan s kliničnimi ugotovitvami.[1]
Ultrazvočna preiskava najbolje prikaže različne razvojne faze kalcinacije, vendar mora biti njen rezultat vedno povezan s kliničnimi ugotovitvami.[1]
04. Fizioterapija in zdravljenje kalcinacije v rami
Prva izbira pri simptomatski kalcinaciji je strukturiran konzervativni program. Obravnava je usmerjena v zmanjšanje bolečine, povrnitev gibljivosti in moči ter postopno vrnitev k delu, športu in vsakodnevnim dejavnostim.[2][3]
Z individualno terapevtsko vadbo obnavljamo gibljivost, moč rotatorne manšete, nadzor lopatice in sposobnost rame za prenašanje obremenitev. Program napreduje po jasnih funkcionalnih merilih.
Z manualno terapijo obravnavamo omejeno gibljivost ramenskega obroča, sklepne omejitve in zaščitno napetost okoliških mišic. Manualna terapija ne odstranjuje kalcinata, temveč izboljša pogoje za gibanje in aktivno vadbo.
Udarne valove ESWT usmerimo na področje simptomatskega kalcinata. Zdravljenje zmanjšuje bolečino, izboljšuje funkcijo rame in spodbuja postopno resorpcijo kalcijevega depozita. Najboljši rezultat dosežemo s kombinacijo ESWT in progresivne terapevtske vadbe.[2][3][4]
TECAR terapijo uporabimo za obvladovanje bolečine, zmanjšanje zaščitne mišične napetosti in pripravo rame na manualno terapijo ter vadbo. TECAR ne odstranjuje kalcijevega depozita.
Lasersko terapijo HILT vključimo za zmanjšanje bolečine in izboljšanje tolerance na gibanje. Uporablja se kot podpora aktivnemu rehabilitacijskemu programu, ne kot samostojna metoda odstranjevanja kalcinata.
HiToP terapijo uporabimo za podporo pri obvladovanju bolečine in aktivaciji mišic, kadar bolečina zavira normalno uporabo rame.
Uravnavanje obremenitev – začasno prilagodimo boleče gibe in delovne ali športne obremenitve, nato jih sistematično povečujemo glede na gibljivost, moč in odziv rame.
O zdravilih, injekcijah, ultrazvočno vodenem izpiranju kalcinata in operativnem zdravljenju odloča zdravnik. Sodobne raziskave pri ultrazvočno vodenem izpiranju poročajo o različnih rezultatih, zato poseg ni avtomatična prva izbira. Ortopedska presoja sledi, kadar ustrezno izveden konzervativni program ne povrne sprejemljive funkcije rame.[5][6]
O zdravilih, injekcijah, ultrazvočno vodenem izpiranju kalcinata in operativnem zdravljenju odloča zdravnik. Sodobne raziskave pri ultrazvočno vodenem izpiranju poročajo o različnih rezultatih, zato poseg ni avtomatična prva izbira. Ortopedska presoja sledi, kadar ustrezno izveden konzervativni program ne povrne sprejemljive funkcije rame.[5][6]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnave ne določimo samo na podlagi velikosti kalcinata. Začetna fizioterapevtska ocena pokaže, ali se slikovni izvid ujema s simptomi ter katere omejitve je treba vključiti v rehabilitacijo.
Za paciente s simptomatsko kalcinacijo v rami smo razvili poseben 12-tedenski program fizioterapije in rehabilitacije. Program sistematično povezuje zmanjševanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, progresivno krepitev rotatorne manšete ter postopno vrnitev k delu, rekreaciji in športu.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, funkcijo rotatorne manšete in nadzor lopatice.
Pregled obremenitev – določimo vpliv dela, spanja, treninga in ponavljajočih se gibov nad glavo.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so miren spanec, oblačenje brez bolečine, nemoten dvig roke ali vrnitev k športu.
Poseben 12-tedenski program – rehabilitacijo razdelimo na tri povezane faze:
1.–4. teden: zmanjševanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in vzpostavljanje mišične aktivacije;
5.–8. teden: progresivna krepitev rotatorne manšete in stabilizatorjev lopatice;
9.–12. teden: funkcionalna vadba ter načrtna vrnitev k delovnim in športnim obremenitvam.
Individualni program terapij – povežemo terapevtsko vadbo, manualno terapijo in glede na ugotovitve udarne valove ESWT, TECAR terapijo, HILT ali HiToP terapijo.
Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z meritvami bolečine, gibljivosti, mišične moči, kakovosti spanja in sposobnosti izvajanja izbranih funkcionalnih nalog.
Vrnitev k obremenitvam – delovne in športne naloge povečujemo na podlagi doseženih funkcionalnih meril.
Fizioterapijo kalcinacije v rami in 12-tedenski program rehabilitacije izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za vključitev v program nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Za paciente s simptomatsko kalcinacijo v rami smo razvili poseben 12-tedenski program fizioterapije in rehabilitacije. Program sistematično povezuje zmanjševanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, progresivno krepitev rotatorne manšete ter postopno vrnitev k delu, rekreaciji in športu.
Fizioterapijo kalcinacije v rami in 12-tedenski program rehabilitacije izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za vključitev v program nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o kalcinaciji v rami
Ali je kalcinacija v rami enaka obrabi sklepa?
Ne. Pri kalcinirajoči tendinopatiji se kalcijevi kristali odložijo v tetivi rotatorne manšete. Pri artrozi so prisotne spremembe sklepnega hrustanca in drugih sklepnih struktur.
Ali kalcinacija na rentgenski sliki vedno povzroča bolečino?
Ne. Kalcinati so prisotni tudi pri ljudeh brez simptomov. Zdravljenje je smiselno, ko se mesto kalcinata, klinične ugotovitve in značilnosti bolečine med seboj ujemajo.[1]
Ali se kalcinacija v rami razgradi?
Da. Resorpcija kalcinata je del naravnega poteka bolezni. Usmerjena fizioterapija zmanjšuje simptome in izboljšuje funkcijo rame, udarni valovi ESWT pa podpirajo proces resorpcije kalcinata.
Ali so udarni valovi ESWT primerni za kalcinacijo v rami?
Da. Pri potrjeni simptomatski kalcinaciji udarne valove ESWT
povežemo z individualno terapevtsko vadbo. Ta kombinacija zmanjšuje bolečino, izboljšuje funkcijo in podpira resorpcijo kalcinata. [2][4]
Ali je vadba pri kalcinaciji varna?
Da. Program terapevtske vadbe prilagodimo razvojni fazi in razdražljivosti rame. V boleči fazi ohranjamo varno gibljivost in mišično aktivacijo, nato sistematično povečujemo moč ter obremenitve.
Kako dolgo traja fizioterapija kalcinacije v rami?
Za paciente s simptomatsko kalcinacijo smo razvili poseben 12-tedenski program fizioterapije in rehabilitacije. Program povezuje zmanjševanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, progresivno terapevtsko vadbo in načrtno vrnitev k delovnim ali športnim obremenitvam.
Kdaj je potrebna operacija?
Operacija ni prva izbira. Najprej izvedemo strukturiran konzervativni program, ki povezuje individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in izbrane instrumentalne metode. Ortopedska presoja je smiselna, ko vztrajna bolečina in izguba funkcije kljub ustrezno izvedenemu programu pomembno omejujeta vsakodnevne dejavnosti.
Ne. Pri kalcinirajoči tendinopatiji se kalcijevi kristali odložijo v tetivi rotatorne manšete. Pri artrozi so prisotne spremembe sklepnega hrustanca in drugih sklepnih struktur.
Ali kalcinacija na rentgenski sliki vedno povzroča bolečino?
Ne. Kalcinati so prisotni tudi pri ljudeh brez simptomov. Zdravljenje je smiselno, ko se mesto kalcinata, klinične ugotovitve in značilnosti bolečine med seboj ujemajo.[1]
Ali se kalcinacija v rami razgradi?
Da. Resorpcija kalcinata je del naravnega poteka bolezni. Usmerjena fizioterapija zmanjšuje simptome in izboljšuje funkcijo rame, udarni valovi ESWT pa podpirajo proces resorpcije kalcinata.
Ali so udarni valovi ESWT primerni za kalcinacijo v rami?
Da. Pri potrjeni simptomatski kalcinaciji udarne valove ESWT
povežemo z individualno terapevtsko vadbo. Ta kombinacija zmanjšuje bolečino, izboljšuje funkcijo in podpira resorpcijo kalcinata. [2][4]
Ali je vadba pri kalcinaciji varna?
Da. Program terapevtske vadbe prilagodimo razvojni fazi in razdražljivosti rame. V boleči fazi ohranjamo varno gibljivost in mišično aktivacijo, nato sistematično povečujemo moč ter obremenitve.
Kako dolgo traja fizioterapija kalcinacije v rami?
Za paciente s simptomatsko kalcinacijo smo razvili poseben 12-tedenski program fizioterapije in rehabilitacije. Program povezuje zmanjševanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, progresivno terapevtsko vadbo in načrtno vrnitev k delovnim ali športnim obremenitvam.
Kdaj je potrebna operacija?
Operacija ni prva izbira. Najprej izvedemo strukturiran konzervativni program, ki povezuje individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in izbrane instrumentalne metode. Ortopedska presoja je smiselna, ko vztrajna bolečina in izguba funkcije kljub ustrezno izvedenemu programu pomembno omejujeta vsakodnevne dejavnosti.
Tendinopatija rame
Utesnitveni sindrom rame
Utesnitveni sindrom rame, strokovno natančneje subakromialni bolečinski sindrom, je pogost vzrok bolečine pri dvigu in obremenjevanju roke. Izraz opisuje klinično težavo rotatorne manšete in subakromialnih tkiv, ne zgolj mehanskega »ščipanja« tetive pod akromionom.[1][2]
Ker podobne težave povzročajo tudi kalcinacija v rami, poškodbe rotatorne manšete, zamrznjena rama, težave bicepsove tetive in težave vratne hrbtenice, je pomembna usmerjena fizioterapevtska ocena. Na podlagi ugotovitev pripravimo individualni program terapevtske vadbe za izboljšanje gibljivosti, mišične moči in ponovne uporabe rame pri delu, vsakodnevnih dejavnostih ter športu.
01. Kaj je utesnitveni sindrom rame in zakaj nastane?
Težave se razvijejo, ko ponavljajoče se ali povečane obremenitve presežejo trenutno zmogljivost rotatorne manšete in drugih struktur ramenskega obroča. Na razvoj simptomov vplivajo količina obremenitev, mišična moč, nadzor lopatice, gibljivost rame in prsne hrbtenice ter splošna telesna pripravljenost.[1][2]
Ponavljajoče se delo nad glavo – pogosto dvigovanje, prenašanje in delo z rokami nad višino ramen povečajo obremenitev rotatorne manšete.
Športne obremenitve – meti, plavanje, tenis, odbojka, vadba z utežmi in drugi ponavljajoči se gibi zahtevajo dobro mišično moč ter nadzor rame.
Prehitro povečanje aktivnosti – nenaden dvig količine dela, treninga ali obremenitve preseže trenutno zmogljivost ramenskih tkiv.
Zmanjšana mišična moč – slabša zmogljivost rotatorne manšete in mišic lopatice zmanjša nadzor nad gibanjem roke.
Omejena gibljivost – omejitve ramenskega sklepa, lopatice ali prsne hrbtenice spremenijo izvedbo gibov nad glavo.
Po neposredni poškodbi, ob nenadni izgubi moči, vidni deformaciji ali nezmožnosti dviga roke je potreben zdravniški pregled zaradi izključitve zloma, izpaha ali obsežnejše poškodbe rotatorne manšete.
Po neposredni poškodbi, ob nenadni izgubi moči, vidni deformaciji ali nezmožnosti dviga roke je potreben zdravniški pregled zaradi izključitve zloma, izpaha ali obsežnejše poškodbe rotatorne manšete.
02. Simptomi utesnitvenega sindroma rame
Klinična slika se razlikuje glede na razdražljivost rame in zahtevnost obremenitev. Bolečina je praviloma prisotna v zgornjem ali zunanjem delu rame ter se širi v nadlaket, njena jakost pa se spreminja glede na položaj in uporabo roke.[1]
bolečina pri dvigu roke vstran ali naprej;
boleč lok med dvigovanjem in spuščanjem roke;
bolečina pri delu, športu in prenašanju predmetov;
nočna bolečina in težave pri ležanju na prizadeti strani;
zmanjšana moč pri dvigovanju ali zunanji rotaciji roke;
občutek utrujenosti, napetosti ali slabšega nadzora rame;
težave pri oblačenju, umivanju las in poseganju na višje police.
Podobne simptome povzročajo tendinopatija ali ruptura rotatorne manšete, kalcinacija, zamrznjena rama, težave bicepsove tetive, artroza, poškodbe AC-sklepa in bolečine, ki izvirajo iz vratne hrbtenice. Izvor težav zato določimo s celovito fizioterapevtsko oceno.
Podobne simptome povzročajo tendinopatija ali ruptura rotatorne manšete, kalcinacija, zamrznjena rama, težave bicepsove tetive, artroza, poškodbe AC-sklepa in bolečine, ki izvirajo iz vratne hrbtenice. Izvor težav zato določimo s celovito fizioterapevtsko oceno.
03. Pregled in diagnostika bolečine v rami
Utesnitvenega sindroma rame ne potrdimo samo z enim kliničnim testom ali slikovnim izvidom. Diagnoza temelji na poteku težav, značilnostih bolečine, kombinaciji kliničnih testov in izključevanju drugih vzrokov. [1][2]
Pogovor in anamneza – preverimo začetek težav, poškodbe, nočno bolečino, delovne obremenitve, šport in vpliv simptomov na vsakodnevne dejavnosti.
Ocena gibljivosti – primerjamo aktivno in pasivno gibljivost rame ter preverimo gibljivost lopatice in prsne hrbtenice.
Testiranje mišične moči – ocenimo rotatorno manšeto, deltoidno mišico in stabilizatorje lopatice.
Kombinacija kliničnih testov – boleči lok, testi upora in drugi usmerjeni testi pomagajo oblikovati klinično sliko.
Pregled vratne hrbtenice – preverimo gibljivost, nevrološko funkcijo in možnost prenesene bolečine iz vratu.
Funkcionalni testi – ocenimo dvigovanje, potiskanje, vlečenje, prenašanje in športne gibe.
Slikovna diagnostika pri značilnem poteku ni prvi korak. Ultrazvočna preiskava ali magnetna resonanca sta smiselni po poškodbi, ob izraziti izgubi mišične moči, sumu na rupturo tetive ali kadar ustrezno izvedena rehabilitacija ne doseže pričakovanega napredka.
Slikovna diagnostika pri značilnem poteku ni prvi korak. Ultrazvočna preiskava ali magnetna resonanca sta smiselni po poškodbi, ob izraziti izgubi mišične moči, sumu na rupturo tetive ali kadar ustrezno izvedena rehabilitacija ne doseže pričakovanega napredka.
04. Fizioterapija in rehabilitacija utesnitvenega sindroma rame
Osnovo zdravljenja sestavljajo razumevanje težave, prilagoditev dražečih obremenitev in progresivna terapevtska vadba. Cilj rehabilitacije je zmanjšanje bolečine, izboljšanje mišične moči in ponovna vzpostavitev zmogljivosti rame za delo, vsakodnevne dejavnosti in šport. [1]
Z individualno terapevtsko vadbo izboljšujemo moč rotatorne manšete, nadzor lopatice, mišično vzdržljivost in sposobnost rame za prenašanje obremenitev.
Z manualno terapijo obravnavamo omejitve ramenskega sklepa, lopatice, mehkih tkiv in prsne hrbtenice ter doseženo spremembo utrdimo z aktivnim gibanjem.
TECAR terapijo vključimo za zmanjšanje bolečine in mišične napetosti ter pripravo rame na manualno terapijo in vadbo.
Lasersko terapijo HILT uporabimo kot podporo pri obvladovanju bolečine in izboljšanju tolerance na gibanje.
HiToP terapijo vključimo za podporo pri obvladovanju bolečine, mišične napetosti in aktivaciji oslabljene muskulature.
Postopna vrnitev k obremenitvam – delovne in športne naloge povečujemo glede na mišično moč, gibljivost, kakovost gibanja in odziv rame.
Udarni valovi ESWT niso standardno zdravljenje utesnitvenega sindroma rame brez kalcinacije. Uporabimo jih pri potrjeni simptomatski kalcinaciji v rami.
Zdravila in injekcije predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Rutinska subakromialna dekompresija pri subakromialnem bolečinskem sindromu ne zagotavlja boljših rezultatov kot ustrezno izvedena konzervativna rehabilitacija. [3]
Udarni valovi ESWT niso standardno zdravljenje utesnitvenega sindroma rame brez kalcinacije. Uporabimo jih pri potrjeni simptomatski kalcinaciji v rami.
Zdravila in injekcije predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Rutinska subakromialna dekompresija pri subakromialnem bolečinskem sindromu ne zagotavlja boljših rezultatov kot ustrezno izvedena konzervativna rehabilitacija. [3]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul smo za paciente z utesnitvenim oziroma subakromialnim bolečinskim sindromom razvili strukturiran 12-tedenski program fizioterapije in rehabilitacije rame. Program temelji na začetni oceni, merljivih ciljih in sistematičnem povečevanju obremenitev.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, moč rotatorne manšete, nadzor lopatice in sposobnost izvedbe gibov, ki povzročajo težave.
Individualni cilji – določimo cilje, kot so miren spanec, dvig roke brez bolečine, lažje delo nad glavo ali vrnitev k treningu.
Program se prilagodi posamezniku in njegovim težavam, okvirni potek pa je:
1.–4. teden – zmanjšamo draženje, prilagodimo obremenitve ter izboljšamo gibljivost in začetno mišično aktivacijo.
5.–8. teden – sistematično povečujemo moč rotatorne manšete, stabilizatorjev lopatice in celotnega ramenskega obroča.
9.–12. teden – vključimo zahtevnejše funkcionalne, delovne in športno specifične obremenitve.
Kombinirana obravnava – program individualne terapevtske vadbe povežemo z manualno terapijo, TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT in HiToP terapijo glede na ugotovitve začetnega pregleda.
Spremljanje rezultatov – napredek preverjamo z meritvami bolečine, gibljivosti, mišične moči, spanja in sposobnosti izvajanja izbranih nalog.
Fizioterapijo utesnitvenega sindroma rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za pregled in možnost vključitve v 12-tedenski program nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo utesnitvenega sindroma rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za pregled in možnost vključitve v 12-tedenski program nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o utesnitvenem sindromu rame
Ali je utesnitveni sindrom rame enak rupturi rotatorne manšete?
Ne. Subakromialni bolečinski sindrom opisuje klinično sliko bolečine pri dvigu roke. Ruptura pomeni strukturno pretrganje tetive. Razlikovanje temelji na poteku težav, mišični moči, kliničnih testih in po potrebi slikovni diagnostiki.
Ali moram zaradi bolečine prenehati uporabljati roko?
Ne. Popolno mirovanje zmanjšuje mišično moč in zmogljivost rame. Začasno prilagodimo dražeče gibe, nato obremenitve sistematično povečujemo z individualno terapevtsko vadbo.
Ali potrebujem rentgen ali magnetno resonanco?
Ne pri vsakem pacientu. Začetna obravnava temelji na kliničnem pregledu. Slikovna diagnostika je potrebna po večji poškodbi, ob izraziti izgubi moči, sumu na rupturo ali odsotnosti pričakovanega napredka.
Ali je vadba pri utesnitvenem sindromu rame varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana vadba je temelj rehabilitacije. Obremenitev določimo glede na bolečino, mišično moč, kakovost gibanja in zahteve pri delu ali športu. [1]
Ali so udarni valovi ESWT primerni za utesnitveni sindrom rame?
Pri utesnitvenem sindromu brez kalcinacije ESWT ni standardna izbira. Udarne valove vključimo pri potrjeni simptomatski kalcinaciji v rami.
Kako dolgo traja fizioterapija utesnitvenega sindroma rame?
Začetni strukturirani rehabilitacijski program traja 12 tednov. Po zaključku ponovimo meritve bolečine, gibljivosti, mišične moči in funkcionalne zmogljivosti. Ob doseženih ciljih pacient preide na samostojni program, ob preostalih omejitvah pa določimo nadaljnjo rehabilitacijo ali dodatno medicinsko diagnostiko.
Ali je pri utesnitvenem sindromu potrebna operacija?
Rutinska subakromialna dekompresija ni prva izbira, saj ne zagotavlja boljših rezultatov kot ustrezno izvedena konzervativna rehabilitacija. Specialistična presoja je potrebna po večji poškodbi, ob izraziti izgubi mišične moči, sumu na obsežno rupturo tetive ali kadar po 12 tednih ustrezno izvedenega programa ostajata izrazita bolečina in izguba funkcije.[1][3]
Ne. Subakromialni bolečinski sindrom opisuje klinično sliko bolečine pri dvigu roke. Ruptura pomeni strukturno pretrganje tetive. Razlikovanje temelji na poteku težav, mišični moči, kliničnih testih in po potrebi slikovni diagnostiki.
Ali moram zaradi bolečine prenehati uporabljati roko?
Ne. Popolno mirovanje zmanjšuje mišično moč in zmogljivost rame. Začasno prilagodimo dražeče gibe, nato obremenitve sistematično povečujemo z individualno terapevtsko vadbo.
Ali potrebujem rentgen ali magnetno resonanco?
Ne pri vsakem pacientu. Začetna obravnava temelji na kliničnem pregledu. Slikovna diagnostika je potrebna po večji poškodbi, ob izraziti izgubi moči, sumu na rupturo ali odsotnosti pričakovanega napredka.
Ali je vadba pri utesnitvenem sindromu rame varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana vadba je temelj rehabilitacije. Obremenitev določimo glede na bolečino, mišično moč, kakovost gibanja in zahteve pri delu ali športu. [1]
Ali so udarni valovi ESWT primerni za utesnitveni sindrom rame?
Pri utesnitvenem sindromu brez kalcinacije ESWT ni standardna izbira. Udarne valove vključimo pri potrjeni simptomatski kalcinaciji v rami.
Kako dolgo traja fizioterapija utesnitvenega sindroma rame?
Začetni strukturirani rehabilitacijski program traja 12 tednov. Po zaključku ponovimo meritve bolečine, gibljivosti, mišične moči in funkcionalne zmogljivosti. Ob doseženih ciljih pacient preide na samostojni program, ob preostalih omejitvah pa določimo nadaljnjo rehabilitacijo ali dodatno medicinsko diagnostiko.
Ali je pri utesnitvenem sindromu potrebna operacija?
Rutinska subakromialna dekompresija ni prva izbira, saj ne zagotavlja boljših rezultatov kot ustrezno izvedena konzervativna rehabilitacija. Specialistična presoja je potrebna po večji poškodbi, ob izraziti izgubi mišične moči, sumu na obsežno rupturo tetive ali kadar po 12 tednih ustrezno izvedenega programa ostajata izrazita bolečina in izguba funkcije.[1][3]
Fizioterapija rame
Zamrznjena rama
Zamrznjena rama oziroma adhezivni kapsulitis je boleče stanje, pri katerem se postopno zmanjšata aktivna in pasivna gibljivost ramenskega sklepa. Posebej izrazito je omejena zunanja rotacija, težave pa vplivajo na oblačenje, osebno nego, poseganje za hrbet, dvigovanje roke in spanje.[1][2]
Ker podobno bolečino povzročajo tudi utesnitveni sindrom rame, kalcinacija, poškodbe rotatorne manšete in artroza ramenskega sklepa, diagnoza temelji na usmerjenem kliničnem pregledu. Pravočasno prilagojen program fizioterapije zmanjšuje bolečino ter sistematično izboljšuje gibljivost in uporabo roke.
01. Kaj je zamrznjena rama in zakaj nastane?
Zamrznjena rama oziroma adhezivni kapsulitis je stanje, pri katerem spremembe sklepne ovojnice povzročijo bolečino ter postopno izgubo aktivne in pasivne gibljivosti ramenskega sklepa.[1][2]
Zamrznjena rama ni enaka običajni mišični napetosti ali začasno omejeni gibljivosti. Značilna je izrazita omejitev pasivne gibljivosti, predvsem zunanje rotacije.
- Primarna zamrznjena rama – razvije se brez neposredne poškodbe ali drugega jasno določenega vzroka.
- Sekundarna zamrznjena rama – nastane po poškodbi, operaciji, daljši imobilizaciji ali zaradi druge bolezni ramenskega sklepa.
- Sladkorna bolezen – pomembno povečuje tveganje za nastanek in dolgotrajnejši potek zamrznjene rame.
- Bolezni ščitnice in motnje presnove maščob – so povezane z večjo pojavnostjo adhezivnega kapsulitisa.
- Predhodne težave z ramo – bolečina in zmanjšana uporaba roke po poškodbi ali operaciji povečata tveganje za razvoj togosti.
Zamrznjena rama ni enaka običajni mišični napetosti ali začasno omejeni gibljivosti. Značilna je izrazita omejitev pasivne gibljivosti, predvsem zunanje rotacije.
02. Simptomi in faze zamrznjene rame
Potek zamrznjene rame opisujemo s tremi kliničnimi obdobji, ki se med seboj prekrivajo in nimajo enakega trajanja pri vseh pacientih. Intenzivnost zdravljenja zato določimo glede na trenutno razmerje med bolečino, togostjo in funkcionalno omejitvijo.[2][3]
Boleče oziroma zamrzovalno obdobje – prevladujeta izrazita bolečina in postopno zmanjševanje gibljivosti. Pogosti sta nočna bolečina in nezmožnost ležanja na prizadeti strani.
Obdobje izrazite togosti – bolečina se umirja, vendar ostajajo omejeni dvig roke, zunanja rotacija in poseganje za hrbet.
Obdobje izboljševanja – gibljivost in uporaba roke postopno napredujeta, vendar brez ustrezne rehabilitacije pri delu pacientov ostanejo funkcionalne omejitve.
Najpogostejši simptomi:
nočna bolečina in moten spanec;
izrazito omejena zunanja rotacija rame;
težave pri dvigu roke nad glavo;
oteženo oblačenje in slačenje zgornjih oblačil;
težave pri česanju, umivanju las in osebni negi;
nezmožnost poseganja za hrbet ali v zadnji žep;
zmanjšana uporaba roke pri delu in športu.
Najpogostejši simptomi:
03. Pregled in diagnostika zamrznjene rame
Diagnoza zamrznjene rame temelji predvsem na pogovoru in kliničnem pregledu. Slikovna diagnostika je dopolnilo za izključevanje drugih bolezni, ne samostojen način postavitve diagnoze.[1]
Merjenje aktivne in pasivne gibljivosti – pri zamrznjeni rami sta omejeni obe, posebej zunanja rotacija.
Ocena bolečine – preverimo nočno bolečino, odziv na različne položaje in vpliv težav na spanec ter vsakodnevna opravila.
Testiranje mišične moči – ocenimo rotatorno manšeto, deltoidno mišico in stabilizatorje lopatice znotraj razpoložljivega obsega.
Pregled vratne hrbtenice – izključimo preneseno bolečino, draženje živčevja in druge vzroke težav v roki.
Diferencialna diagnostika – zamrznjeno ramo ločimo od utesnitvenega sindroma rame, kalcinacije, poškodbe rotatorne manšete in artroze ramenskega sklepa.
Rentgensko slikanje se uporablja predvsem za izključevanje artroze, zloma in kalcinacije. Ultrazvočna preiskava ali magnetna resonanca sta namenjeni oceni rotatorne manšete in drugih struktur, kadar klinični pregled pokaže sum na dodatno patologijo.
Rentgensko slikanje se uporablja predvsem za izključevanje artroze, zloma in kalcinacije. Ultrazvočna preiskava ali magnetna resonanca sta namenjeni oceni rotatorne manšete in drugih struktur, kadar klinični pregled pokaže sum na dodatno patologijo.
04. Fizioterapija in zdravljenje zamrznjene rame
Zdravljenje prilagodimo stopnji bolečine in togosti. V bolečem obdobju preprečujemo dodatno draženje, ohranjamo varen obseg gibanja in izboljšujemo mišično aktivacijo. Ob zmanjšanju razdražljivosti sistematično povečujemo gibljivost, moč in uporabo roke.[1][2]
Z individualno terapevtsko vadbo izboljšujemo gibljivost, mišično moč in funkcionalno uporabo roke. Vaje napredujejo glede na bolečino in doseženi obseg gibanja.
Z manualno terapijo obravnavamo omejitve ramenskega sklepa, lopatice in prsne hrbtenice. V izrazito bolečem obdobju uporabljamo nežnejše tehnike, intenzivnejšo mobilizacijo pa vključimo ob zmanjšanju razdražljivosti.
TECAR terapijo uporabimo za podporo pri obvladovanju bolečine in mišične napetosti ter kot pripravo na manualno terapijo in gibanje.
lasersko terapijo HILT vključimo za podporo pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju tolerance na gibanje.
HiToP terapijo vključimo za podporo pri obvladovanju bolečine, mišične napetosti in aktivaciji oslabljenih mišic.
Trening funkcionalnih nalog – vadimo oblačenje, osebno nego, poseganje za hrbet, dvigovanje in druge gibe, ki jih pacient potrebuje pri delu ali športu.
Udarni valovi ESWT niso standardno zdravljenje izolirane zamrznjene rame. Uporabimo jih ob potrjeni sočasni kalcinaciji v rami.
Zdravnik v zgodnjem bolečem obdobju presodi o zdravilih, sklepni kortikosteroidni injekciji ali hidrodilataciji. Povezava injekcijskega zdravljenja s fizioterapijo izboljša pogoje za povrnitev gibljivosti in funkcije.[1][2]
Udarni valovi ESWT niso standardno zdravljenje izolirane zamrznjene rame. Uporabimo jih ob potrjeni sočasni kalcinaciji v rami.
Zdravnik v zgodnjem bolečem obdobju presodi o zdravilih, sklepni kortikosteroidni injekciji ali hidrodilataciji. Povezava injekcijskega zdravljenja s fizioterapijo izboljša pogoje za povrnitev gibljivosti in funkcije.[1][2]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo zamrznjene rame načrtujemo glede na trenutno razmerje med bolečino, togostjo in funkcionalno omejitvijo. Program nima vnaprej določenega trajanja, saj napredovanje določajo meritve gibljivosti, bolečine, mišične moči in sposobnosti uporabe roke.
Začetna fizioterapevtska ocena – izmerimo aktivno in pasivno gibljivost, bolečino, mišično moč ter sposobnost izvajanja izbranih vsakodnevnih nalog.
Individualni cilji – določimo merljive cilje, kot so mirnejši spanec, lažje oblačenje, česanje, poseganje za hrbet ali ponoven dvig roke nad glavo.
Boleče obdobje – zmanjšujemo razdražljivost, prilagodimo obremenitve, ohranjamo varen obseg gibanja in preprečujemo dodatno izgubo funkcije.
Obdobje izrazite togosti – sistematično stopnjujemo sklepno mobilizacijo, raztezanje, aktivno gibanje ter vadbo rotatorne manšete in stabilizatorjev lopatice.
Obdobje funkcionalnega izboljševanja – povečujemo moč, vzdržljivost in sposobnost izvajanja vsakodnevnih, delovnih in športnih nalog.
Kombinirana obravnava – program individualne terapevtske vadbe povežemo z manualno terapijo, TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT in HiToP terapijo glede na ugotovitve pregleda in cilj posameznega obdobja.
Redne ponovne meritve – spremljamo spremembe gibljivosti, nočne bolečine, mišične moči in funkcionalne uporabe roke. Program prilagajamo na podlagi izmerjenega napredka.
Fizioterapijo zamrznjene rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za začetni fizioterapevtski pregled nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo zamrznjene rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za začetni fizioterapevtski pregled nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o zamrznjeni rami
Ali zamrznjena rama vedno mine sama?
Ne zanesljivo. Pri številnih pacientih se bolečina in gibljivost izboljšata, vendar omejitve brez ustrezne obravnave ostanejo prisotne več let. Zgodnja ocena in prilagojena rehabilitacija izboljšata pogoje za povrnitev funkcije.[3]
Ali je vadba pri zamrznjeni rami varna?
Da. Vaje morajo biti prilagojene stopnji bolečine in trenutni gibljivosti. Silovito raztezanje skozi izrazito bolečino ni primerno, saj dodatno razdraži sklep.
Ali kortikosteroidna injekcija pomaga pri zamrznjeni rami?
Sklepna kortikosteroidna injekcija je posebej smiselna v zgodnjem obdobju, ko prevladuje izrazita bolečina. O izvedbi odloči zdravnik, po injekciji pa fizioterapija sistematično izboljšuje gibljivost in uporabo roke.[1][2]
Kdaj je potrebna operacija?
Manipulacija rame v anesteziji ali artroskopska sprostitev sklepne ovojnice nista prva izbira. Specialistična presoja sledi, ko izrazita bolečina, togost in izguba funkcije vztrajajo kljub ustrezno izvedenemu konzervativnemu programu.
Kje izvajate fizioterapijo zamrznjene rame na Koroškem?
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Ne zanesljivo. Pri številnih pacientih se bolečina in gibljivost izboljšata, vendar omejitve brez ustrezne obravnave ostanejo prisotne več let. Zgodnja ocena in prilagojena rehabilitacija izboljšata pogoje za povrnitev funkcije.[3]
Ali je vadba pri zamrznjeni rami varna?
Da. Vaje morajo biti prilagojene stopnji bolečine in trenutni gibljivosti. Silovito raztezanje skozi izrazito bolečino ni primerno, saj dodatno razdraži sklep.
Ali kortikosteroidna injekcija pomaga pri zamrznjeni rami?
Sklepna kortikosteroidna injekcija je posebej smiselna v zgodnjem obdobju, ko prevladuje izrazita bolečina. O izvedbi odloči zdravnik, po injekciji pa fizioterapija sistematično izboljšuje gibljivost in uporabo roke.[1][2]
Kdaj je potrebna operacija?
Manipulacija rame v anesteziji ali artroskopska sprostitev sklepne ovojnice nista prva izbira. Specialistična presoja sledi, ko izrazita bolečina, togost in izguba funkcije vztrajajo kljub ustrezno izvedenemu konzervativnemu programu.
Kje izvajate fizioterapijo zamrznjene rame na Koroškem?
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Tendinopatija rame
Tendinopatija rotatorne manšete
Tendinopatija rotatorne manšete je z obremenitvijo povezana težava ene ali več tetiv, ki skrbijo za gibanje in stabilnost ramenskega sklepa. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus. Izraz »tendinopatija« je natančnejši od izraza »tendinitis«, saj težava ni nujno posledica akutnega vnetja.[1][2]
Značilni so bolečina v zunanjem delu rame, zmanjšana moč ter težave pri dvigu roke, delu nad glavo in ležanju na prizadeti strani. Podobne simptome povzročajo tudi utesnitveni sindrom rame, kalcinacija in ruptura rotatorne manšete. Usmerjena fizioterapevtska ocena določi izvor težav in podlago za individualni program terapevtske vadbe.
01. Kaj je tendinopatija rotatorne manšete in zakaj nastane?
Rotatorno manšeto sestavljajo tetive mišic supraspinatus, infraspinatus, subscapularis in teres minor. Njihova naloga je premikanje roke ter stabilizacija glavice nadlahtnice med gibanjem ramenskega sklepa.
Tendinopatija rotatorne manšete se razvije, ko ponavljajoče se ali povečane obremenitve presežejo trenutno zmogljivost tetive. Izraz tendinopatija je natančnejši od izraza tendinitis, saj težava ni omejena samo na akutno vnetje. [1]
Ponavljajoče se delo nad glavo – dvigovanje, prenašanje, vrtanje, pleskanje in druga ponavljajoča se opravila povečujejo obremenitev tetiv.
Športne obremenitve – meti, plavanje, tenis, odbojka, plezanje in vadba z utežmi zahtevajo ustrezno moč ter vzdržljivost rotatorne manšete.
Prehitro povečanje obremenitev – nenadna sprememba količine ali intenzivnosti treninga preseže sposobnost prilagajanja tetive.
Zmanjšana mišična zmogljivost – slabša moč rotatorne manšete in stabilizatorjev lopatice zmanjša nadzor rame med obremenitvijo.
Daljša neaktivnost – zmanjšana uporaba roke zniža sposobnost tetive za prenašanje kasnejših obremenitev.
Splošni dejavniki – starost, sladkorna bolezen, kajenje, motnje presnove maščob in slabša telesna pripravljenost vplivajo na zdravje tetiv.
Tendinopatija rotatorne manšete se razvije, ko ponavljajoče se ali povečane obremenitve presežejo trenutno zmogljivost tetive. Izraz tendinopatija je natančnejši od izraza tendinitis, saj težava ni omejena samo na akutno vnetje. [1]
02. Simptomi tendinopatije rotatorne manšete
Simptomi se najpogosteje pojavijo med obremenjevanjem rame in po njem. Mesto bolečine samo po sebi ne določi prizadete tetive, zato klinična ocena vključuje gibljivost, mišično moč in odziv rame na različne obremenitve. [1]
bolečina v zgornjem ali zunanjem delu rame;
širjenje bolečine v nadlaket;
bolečina pri dvigu roke naprej ali vstran;
težave pri delu in športu nad višino ramen;
bolečina pri oblačenju in poseganju za hrbet;
nočna bolečina in težave pri ležanju na prizadeti strani;
zmanjšana moč pri dvigovanju ali obračanju roke;
hitrejša utrujenost rame pri ponavljajočih se gibih.
Pri tendinopatiji je pasivna gibljivost praviloma bolje ohranjena kot pri zamrznjeni rami. Nenadna izguba moči po poškodbi, nezmožnost dviga roke ali izrazita mišična oslabelost zahtevajo pregled zaradi suma na rupturo rotatorne manšete.
Pri tendinopatiji je pasivna gibljivost praviloma bolje ohranjena kot pri zamrznjeni rami. Nenadna izguba moči po poškodbi, nezmožnost dviga roke ali izrazita mišična oslabelost zahtevajo pregled zaradi suma na rupturo rotatorne manšete.
03. Pregled in diagnostika rotatorne manšete
Diagnoza tendinopatije rotatorne manšete temelji na pogovoru, kliničnem pregledu in odzivu rame na obremenitev. Posamezen test ali slikovni izvid ne zadostujeta za zanesljivo določitev izvora bolečine.[1]
Pregled obremenitev – preverimo delo, šport, spremembe treninga, položaje med spanjem in dejavnosti, ki sprožajo simptome.
Merjenje gibljivosti – primerjamo aktivno in pasivno gibljivost rame ter ocenimo gibanje lopatice in prsne hrbtenice.
Testiranje mišične moči – ocenimo zunanjo in notranjo rotacijo, odmik roke ter moč stabilizatorjev lopatice.
Obremenitveni testi – preverimo odziv tetiv na upor, ponavljajoče se gibe in značilne delovne ali športne naloge.
Pregled vratne hrbtenice – izključimo preneseno bolečino in draženje živčevja. Več o bolečinah v hrbtu in vratu.
Diferencialna diagnostika – tendinopatijo ločimo od utesnitvenega sindroma rame, kalcinacije, zamrznjene rame in rupture tetive.
Slikovna diagnostika pri značilnem netravmatskem poteku ni prvi korak. Ultrazvočna preiskava ali magnetna resonanca sta namenjeni predvsem oceni suma na delno ali popolno rupturo, posledic večje poškodbe oziroma simptomov, ki se ne odzovejo na ustrezno izvedeno rehabilitacijo.
Slikovna diagnostika pri značilnem netravmatskem poteku ni prvi korak. Ultrazvočna preiskava ali magnetna resonanca sta namenjeni predvsem oceni suma na delno ali popolno rupturo, posledic večje poškodbe oziroma simptomov, ki se ne odzovejo na ustrezno izvedeno rehabilitacijo.
04. Fizioterapija in zdravljenje tendinopatije rotatorne manšete
Osnovo zdravljenja sestavljajo razumevanje težave, prilagoditev dražečih obremenitev in progresivna terapevtska vadba. Cilj rehabilitacije je povečanje zmogljivosti tetive, mišične moči in sposobnosti rame za izvajanje delovnih, vsakodnevnih in športnih nalog. [1][2]
Z individualno terapevtsko vadbo
sistematično izboljšujemo moč rotatorne manšete, nadzor lopatice, mišično vzdržljivost in toleranco tetive na obremenitev.
Z manualno terapijo
obravnavamo omejitve ramenskega sklepa, lopatice, mehkih tkiv in prsne hrbtenice. Pridobljeno gibljivost utrdimo z aktivno vadbo.
TECAR terapijo uporabimo kot podporo pri obvladovanju bolečine in mišične napetosti ter kot pripravo na aktivni del rehabilitacije.
Lasersko terapijo HILT vključimo za podporo pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju tolerance na gibanje.
HiToP terapijo uporabimo za podporo pri obvladovanju bolečine, mišične napetosti in aktivaciji oslabljene muskulature.
Postopna vrnitev k obremenitvam – delovne in športne naloge povečujemo glede na doseženo moč, vzdržljivost in odziv rame.
sistematično izboljšujemo moč rotatorne manšete, nadzor lopatice, mišično vzdržljivost in toleranco tetive na obremenitev.
obravnavamo omejitve ramenskega sklepa, lopatice, mehkih tkiv in prsne hrbtenice. Pridobljeno gibljivost utrdimo z aktivno vadbo.
Udarni valovi ESWT niso priporočeni za nekalcinirajočo tendinopatijo rotatorne manšete. Uporabimo jih pri potrjeni simptomatski kalcinaciji v rami.[1]
Zdravila in injekcije predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Injekcijsko zdravljenje ne nadomesti postopnega obremenjevanja tetive in aktivne rehabilitacije.
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul smo za tendinopatijo rotatorne manšete oblikovali strukturiran program fizioterapije in rehabilitacije rame. Program temelji na meritvah mišične moči, funkcije in sposobnosti tetive za prenašanje postopno večjih obremenitev.
Začetna fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, moč rotatorne manšete, nadzor lopatice in sposobnost izvajanja značilnih delovnih ali športnih nalog.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so miren spanec, dvigovanje brez bolečine, delo nad glavo ali vrnitev k športu.
Program je individualno prilagojen, okvirno pa poteka:
1.–4. teden: obvladovanje simptomov – prilagodimo dražeče obremenitve, ohranjamo gibljivost in vzpostavimo začetno mišično aktivacijo.
5.–8. teden: razvoj mišične zmogljivosti – povečujemo upor, obseg gibanja, število ponovitev in nadzor rotatorne manšete ter lopatice.
9.–12. teden: funkcionalna obremenitev – vključimo zahtevnejše delovne, vsakodnevne in športno specifične naloge.
Kombinirana obravnava – program individualne terapevtske vadbe povežemo z manualno terapijo, TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT in HiToP terapijo glede na ugotovitve pregleda in cilj posamezne faze.
Končna ocena – po izvedbi programa ponovimo meritve bolečine, gibljivosti, mišične moči in funkcionalne zmogljivosti. Na podlagi rezultatov določimo prehod na samostojno vadbo, nadaljevanje rehabilitacije ali dodatno medicinsko diagnostiko.
Fizioterapijo tendinopatije rotatorne manšete izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za začetni fizioterapevtski pregled, kjer določimo ali ste primeren kandidat za izvedbo programa nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Program je individualno prilagojen, okvirno pa poteka:
Fizioterapijo tendinopatije rotatorne manšete izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za začetni fizioterapevtski pregled, kjer določimo ali ste primeren kandidat za izvedbo programa nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o tendinopatiji rotatorne manšete
Ali je tendinopatija rotatorne manšete enaka vnetju tetive?
Ne povsem. Izraz tendinitis označuje predvsem vnetno dogajanje, tendinopatija pa širše opisuje bolečino, zmanjšano zmogljivost in spremembe tetive, povezane z njenim obremenjevanjem.
Ali tendinopatija pomeni, da je tetiva pretrgana?
Ne. Tendinopatija in ruptura rotatorne manšete nista enaki diagnozi. Nenadna izguba moči po poškodbi zahteva pregled zaradi suma na natrganje ali popolno rupturo.
Ali moram zaradi bolečine prenehati uporabljati roko?
Ne. Popolno mirovanje zmanjšuje zmogljivost tetive in mišično moč. Začasno prilagodimo dražeče aktivnosti, nato obremenitve sistematično povečujemo.
Ali je vadba pri tendinopatiji rotatorne manšete varna?
Da. Progresivna uporovna vadba je temelj zdravljenja. Obremenitev prilagodimo bolečini, začetni mišični moči in zahtevam pri delu ali športu. [1][2]
Kako dolgo traja fizioterapija tendinopatije rotatorne manšete?
Trajanje začetnega strukturiranega programa je odvisno od več dejavnikov, zato ga lahko določimo šele po pregledu. Po zaključku ponovimo meritve mišične moči, bolečine in funkcionalne zmogljivosti ter določimo prehod na samostojno vadbo ali nadaljevanje rehabilitacije.
Kdaj je potreben pregled pri ortopedu?
Specialistična presoja je potrebna po večji poškodbi, ob izraziti izgubi mišične moči, sumu na popolno rupturo ali kadar po ustrezno izvedenem rehabilitacijskem programu ostajata izrazita bolečina in izguba funkcije.
Ne povsem. Izraz tendinitis označuje predvsem vnetno dogajanje, tendinopatija pa širše opisuje bolečino, zmanjšano zmogljivost in spremembe tetive, povezane z njenim obremenjevanjem.
Ali tendinopatija pomeni, da je tetiva pretrgana?
Ne. Tendinopatija in ruptura rotatorne manšete nista enaki diagnozi. Nenadna izguba moči po poškodbi zahteva pregled zaradi suma na natrganje ali popolno rupturo.
Ali moram zaradi bolečine prenehati uporabljati roko?
Ne. Popolno mirovanje zmanjšuje zmogljivost tetive in mišično moč. Začasno prilagodimo dražeče aktivnosti, nato obremenitve sistematično povečujemo.
Ali je vadba pri tendinopatiji rotatorne manšete varna?
Da. Progresivna uporovna vadba je temelj zdravljenja. Obremenitev prilagodimo bolečini, začetni mišični moči in zahtevam pri delu ali športu. [1][2]
Kako dolgo traja fizioterapija tendinopatije rotatorne manšete?
Trajanje začetnega strukturiranega programa je odvisno od več dejavnikov, zato ga lahko določimo šele po pregledu. Po zaključku ponovimo meritve mišične moči, bolečine in funkcionalne zmogljivosti ter določimo prehod na samostojno vadbo ali nadaljevanje rehabilitacije.
Kdaj je potreben pregled pri ortopedu?
Specialistična presoja je potrebna po večji poškodbi, ob izraziti izgubi mišične moči, sumu na popolno rupturo ali kadar po ustrezno izvedenem rehabilitacijskem programu ostajata izrazita bolečina in izguba funkcije.
Tendinopatija rame
Natrganje in ruptura rotatorne manšete
Natrganje oziroma ruptura rotatorne manšete pomeni delno ali popolno prekinitev ene ali več tetiv, ki zagotavljajo gibljivost in stabilnost ramenskega sklepa. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus. Poškodba nastane nenadno ob padcu ali sunkoviti obremenitvi oziroma se razvija postopno zaradi starostnih in degenerativnih sprememb tetive.[1]
Značilni znaki so bolečina pri dvigu roke in spanju na prizadeti strani, zmanjšana mišična moč ter težave pri delu nad višino ramen. Po poškodbi z nenadno izgubo moči ali nezmožnostjo dviga roke je potreben čimprejšnji zdravniški pregled.
Zdravljenje določimo glede na nastanek in obseg poškodbe, mišično moč, funkcionalne omejitve ter zahteve pri delu in športu. Vsaka ruptura ne zahteva operacije. Strukturirana individualna terapevtska vadba izboljšuje moč, nadzor in funkcijo rame, pri poškodbah, ki zahtevajo kirurško zdravljenje, pa predstavlja osnovo pooperativne rehabilitacije.[2]
01. Vrste in vzroki poškodb rotatorne manšete
Rotatorno manšeto sestavljajo tetive štirih mišic, ki sodelujejo pri gibanju in stabilizaciji ramenskega sklepa. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus.
Delno natrganje – poškodovan je del debeline tetive, preostala vlakna pa ohranjajo povezavo z nadlahtnico.
Popolna ruptura – prekinjena je celotna debelina tetive, zato nastane ločitev tetive od njenega narastišča.
Akutna ruptura – nastane ob padcu na iztegnjeno roko, nenadnem dvigu težkega bremena, izpahu rame ali sunkovitem gibu.
Degenerativna ruptura – razvija se postopno zaradi sprememb tetive, ponavljajočih se obremenitev in zmanjšane sposobnosti tkiva za prilagajanje.
Kombinirana poškodba – degenerativno spremenjena tetiva se dokončno poškoduje ob obremenitvi, ki je pred tem še ni pretrgala.
Tveganje povečujejo starostne spremembe tetive, ponavljajoče se delo nad višino ramen, meti, dvigovanje bremen, predhodna poškodba rame in zmanjšana mišična zmogljivost. Natrganje se razlikuje od tendinopatije rotatorne manšete, pri kateri ne gre za popolno prekinitev tetive. [1]
Tveganje povečujejo starostne spremembe tetive, ponavljajoče se delo nad višino ramen, meti, dvigovanje bremen, predhodna poškodba rame in zmanjšana mišična zmogljivost. Natrganje se razlikuje od tendinopatije rotatorne manšete, pri kateri ne gre za popolno prekinitev tetive. [1]
02. Simptomi natrganja in rupture rotatorne manšete
Simptomi so odvisni od načina nastanka, obsega poškodbe, prizadete tetive in mišične zmogljivosti rame. Velikost spremembe na slikovni diagnostiki sama ne določa jakosti bolečine ali funkcionalne omejitve.
Bolečina v rami – najpogosteje se pojavi na zunanji strani rame in se širi proti nadlakti.
Bolečina pri dvigu roke – izrazitejša je pri seganju nad glavo, oblačenju, dvigovanju predmetov in delu z odmaknjeno roko.
Nočna bolečina – otežuje spanje na prizadeti strani in obračanje v postelji.
Zmanjšana mišična moč – opazna je pri dvigu ali zunanji rotaciji roke ter pri držanju predmetov stran od telesa.
Omejena funkcija – oteženi so česanje, oblačenje, osebna nega, delo nad višino ramen in športne aktivnosti.
Nenadna izguba funkcije – po poškodbi se pojavi izrazita oslabelost ali nezmožnost aktivnega dviga roke.
Po padcu, izpahu ali sunkoviti obremenitvi z nenadno izgubo moči oziroma nezmožnostjo dviga roke je potreben čimprejšnji zdravniški pregled. Zgodnja diagnostika je posebej pomembna pri akutni popolni rupturi.[1]
Po padcu, izpahu ali sunkoviti obremenitvi z nenadno izgubo moči oziroma nezmožnostjo dviga roke je potreben čimprejšnji zdravniški pregled. Zgodnja diagnostika je posebej pomembna pri akutni popolni rupturi.[1]
03. Pregled in diagnostika poškodbe rotatorne manšete
Diagnoza temelji na podatkih o nastanku težav, kliničnem pregledu in po potrebi slikovni diagnostiki. Sam slikovni izvid ne določa zdravljenja, saj so natrganja rotatorne manšete prisotna tudi pri osebah brez izrazitih simptomov.
Pogovor o težavah – preverimo nastanek poškodbe, trajanje simptomov, nočno bolečino, izgubo moči ter omejitve pri delu in športu.
Ocena gibljivosti – primerjamo aktivno in pasivno gibljivost ter ugotovimo, ali gib omejujejo bolečina, oslabelost ali sklepna togost.
Testiranje mišične moči – ocenimo posamezne dele rotatorne manšete, deltoidno mišico in mišice lopatice.
Funkcionalni testi – preverimo dvigovanje, seganje, oblačenje in naloge, povezane z delom ali športom.
Ultrazvočna preiskava – prikaže kontinuiteto tetiv, obseg rupture in stanje okoliških struktur.
Magnetna resonanca – natančneje prikaže velikost in položaj rupture, umik tetive ter stanje pripadajoče mišice.
Rentgensko slikanje – ne prikaže rupture, pomaga pa pri ugotavljanju kalcinacije, artroze in drugih kostnih sprememb.
Pri simptomih, ki se širijo pod komolec, mravljinčenju ali spremenjenem občutku pregledamo tudi vratno hrbtenico in živčne strukture. [3]
Pri simptomih, ki se širijo pod komolec, mravljinčenju ali spremenjenem občutku pregledamo tudi vratno hrbtenico in živčne strukture. [3]
04. Zdravljenje in fizioterapija rupture rotatorne manšete
Zdravljenje določimo glede na način nastanka, obseg rupture, stopnjo mišične oslabelosti, starost, zdravstveno stanje ter zahteve pri delu in športu. Vsaka ruptura ne zahteva operacije. Pri akutni travmatski rupturi z izrazito izgubo moči je potrebna pravočasna ortopedska presoja. [1][2]
Individualna terapevtska vadba – sistematično izboljšujemo gibljivost, moč rotatorne manšete in mišic lopatice, nadzor ramenskega sklepa ter sposobnost dvigovanja in prenašanja bremen.
Načrtno uravnavanje obremenitev – začasno prilagodimo boleče gibe, nato obseg, intenzivnost in zahtevnost dejavnosti povečujemo glede na doseženo funkcijo.
Manualna terapija – obravnavamo omejeno gibljivost ramenskega obroča, prsne hrbtenice in okoliških mehkih tkiv ter doseženo spremembo utrdimo z aktivnim gibanjem.
TECAR terapija – uporabljamo jo za obravnavo bolečine in mišične napetosti ter pripravo rame na aktivno vadbo.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – vključimo jo za podporo pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju tolerance na gibanje.
HiToP terapija – uporabljamo jo za mišično stimulacijo, obvladovanje bolečine in podporo aktivaciji oslabele muskulature.
Instrumentalne terapije ne spojijo pretrgane tetive in ne nadomeščajo terapevtske vadbe ali potrebne operativne obravnave. Uporabljamo jih kot podporo aktivni rehabilitaciji.
Po operativnem šivanju tetive rehabilitacija poteka po navodilih operaterja. Zaščiti popravljenega tkiva sledijo postopno obnavljanje gibljivosti, aktivacija mišic, razvoj moči in vrnitev k zahtevnejšim obremenitvam. [4]
Instrumentalne terapije ne spojijo pretrgane tetive in ne nadomeščajo terapevtske vadbe ali potrebne operativne obravnave. Uporabljamo jih kot podporo aktivni rehabilitaciji.
Po operativnem šivanju tetive rehabilitacija poteka po navodilih operaterja. Zaščiti popravljenega tkiva sledijo postopno obnavljanje gibljivosti, aktivacija mišic, razvoj moči in vrnitev k zahtevnejšim obremenitvam. [4]
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacije ne določimo samo na podlagi ultrazvočnega ali magnetnoresonančnega izvida. Začetna fizioterapevtska ocena pokaže, kako poškodba vpliva na gibljivost, mišično moč in uporabo roke ter ali je pred začetkom fizioterapije potrebna dodatna zdravniška oziroma ortopedska presoja.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo aktivno in pasivno gibljivost, mišično moč, funkcijo rotatorne manšete in nadzor lopatice.
Opredelitev ciljev – določimo konkretne cilje, kot so miren spanec, samostojno oblačenje, dvig roke, opravljanje dela ali vrnitev k športu.
Individualni rehabilitacijski program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in glede na ugotovitve TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT ali HiToP terapijo.
Rehabilitacija po operaciji – upoštevamo vrsto posega, velikost popravljene rupture, kakovost tkiva in omejitve, ki jih določi operater.
Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z meritvami bolečine, gibljivosti, mišične moči in izvedbo izbranih funkcionalnih nalog.
Vrnitev k obremenitvam – delo in šport ponovno vključujemo na podlagi dosežene gibljivosti, moči, nadzora in tolerance rame na obremenitev.
Trajanje rehabilitacije določajo obseg poškodbe, izbrani način zdravljenja in funkcionalni cilji. Po operativnem šivanju tetive je rehabilitacija daljša, saj moramo upoštevati biološko celjenje popravljene tetive.
Fizioterapijo poškodb rotatorne manšete izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Trajanje rehabilitacije določajo obseg poškodbe, izbrani način zdravljenja in funkcionalni cilji. Po operativnem šivanju tetive je rehabilitacija daljša, saj moramo upoštevati biološko celjenje popravljene tetive.
Fizioterapijo poškodb rotatorne manšete izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o rupturi rotatorne manšete
Ali vsaka ruptura rotatorne manšete zahteva operacijo?
Ne. Način zdravljenja določajo nastanek in obseg poškodbe, mišična moč, funkcionalne omejitve, starost ter zahteve pri delu in športu. Pri številnih degenerativnih in manjših rupturah strukturirana individualna terapevtska vadba
izboljša bolečino, moč in uporabo roke. [2]
Kdaj je potreben hiter zdravniški pregled?
Čimprejšnji pregled je potreben po padcu, izpahu ali sunkoviti obremenitvi, kadar nastaneta nenadna izrazita oslabelost in nezmožnost aktivnega dviga roke.
Ali se delno natrgana tetiva zaceli?
Izid je odvisen od globine in mesta poškodbe, kakovosti tetive ter obremenitev. Rehabilitacija izboljša mišično zmogljivost, nadzor ramenskega sklepa in funkcijo tudi takrat, ko slikovna sprememba ostane prisotna.
Ali je vadba pri rupturi rotatorne manšete varna?
Da. Vadba je varna, ko je izbrana glede na obseg poškodbe in postopno stopnjevana. Po operaciji upoštevamo zaščitne omejitve ter navodila operaterja.
Kako dolgo traja rehabilitacija?
Pri konzervativnem zdravljenju napredek ocenjujemo v strukturiranih rehabilitacijskih ciklih. Po operativnem šivanju tetive rehabilitacija praviloma traja več mesecev in napreduje skladno z biološkim celjenjem, povrnitvijo gibljivosti ter mišične moči.
Ne. Način zdravljenja določajo nastanek in obseg poškodbe, mišična moč, funkcionalne omejitve, starost ter zahteve pri delu in športu. Pri številnih degenerativnih in manjših rupturah strukturirana individualna terapevtska vadba
izboljša bolečino, moč in uporabo roke. [2]
Kdaj je potreben hiter zdravniški pregled?
Čimprejšnji pregled je potreben po padcu, izpahu ali sunkoviti obremenitvi, kadar nastaneta nenadna izrazita oslabelost in nezmožnost aktivnega dviga roke.
Ali se delno natrgana tetiva zaceli?
Izid je odvisen od globine in mesta poškodbe, kakovosti tetive ter obremenitev. Rehabilitacija izboljša mišično zmogljivost, nadzor ramenskega sklepa in funkcijo tudi takrat, ko slikovna sprememba ostane prisotna.
Ali je vadba pri rupturi rotatorne manšete varna?
Da. Vadba je varna, ko je izbrana glede na obseg poškodbe in postopno stopnjevana. Po operaciji upoštevamo zaščitne omejitve ter navodila operaterja.
Kako dolgo traja rehabilitacija?
Pri konzervativnem zdravljenju napredek ocenjujemo v strukturiranih rehabilitacijskih ciklih. Po operativnem šivanju tetive rehabilitacija praviloma traja več mesecev in napreduje skladno z biološkim celjenjem, povrnitvijo gibljivosti ter mišične moči.
Tendinopatija rame
Tendinopatija bicepsove tetive
Tendinopatija bicepsove tetive v rami prizadene tetivo dolge glave bicepsa, ki poteka po sprednjem delu ramenskega sklepa. V vsakdanjem jeziku se uporablja tudi izraz »vnetje bicepsove tetive«, vendar dolgotrajne težave praviloma vključujejo predvsem preobremenitvene spremembe tetive.[1]
Značilna je bolečina na sprednji strani rame pri dvigovanju, nošenju, delu nad glavo in športnih gibih. Težave pogosto spremljajo tendinopatijo rotatorne manšete, poškodbo rotatorne manšete ali poškodbo ramenskega labruma, zato samo mesto bolečine ne zadošča za zanesljivo diagnozo.
Usmerjena fizioterapevtska ocena določi izvor simptomov in obremenitve, ki dražijo tetivo. Zdravljenje temelji na prilagoditvi obremenitev, individualni terapevtski vadbi in postopnem izboljšanju moči bicepsa, rotatorne manšete ter mišic lopatice.[2]
01. Vzroki tendinopatije bicepsove tetive
Tetiva dolge glave bicepsa poteka skozi sprednji del ramenskega sklepa in se pripenja na zgornji del labruma. Prenaša obremenitve pri dvigovanju, vlečenju, metih in obračanju podlakti. Tendinopatija nastane, ko ponavljajoče se obremenitve presežejo trenutno sposobnost tetive za prilagajanje.[1]
Ponavljajoče se delo nad glavo – obremenjuje tetivo pri dvigovanju, nameščanju predmetov in dolgotrajnem delu z dvignjeno roko.
Športne obremenitve – meti, plavanje, tenis, odbojka, plezanje in vadba z utežmi zahtevajo ponavljajoče se pospeševanje in zaviranje roke.
Prehiter porast obremenitev – težave se razvijejo po povečanju teže, števila ponovitev, intenzivnosti treninga ali količine dela.
Zmanjšana zmogljivost ramenskega obroča – slabša moč rotatorne manšete, pomanjkljiv nadzor lopatice in omejena gibljivost povečajo zahteve za bicepsovo tetivo.
Sočasne spremembe rame – tendinopatija bicepsove tetive pogosto spremlja tendinopatijo rotatorne manšete, poškodbo rotatorne manšete in poškodbo ramenskega labruma.
Starostne spremembe tetive – postopno spreminjajo zgradbo in sposobnost tetive za prenašanje večjih obremenitev.
Izraz »vnetje bicepsove tetive« se pogosto uporablja za vse bolečine na tem področju. Pri dolgotrajnih težavah gre praviloma za tendinopatijo, zato zdravljenje ni usmerjeno samo v umirjanje bolečine, temveč predvsem v postopno obnovo zmogljivosti tetive in celotnega ramenskega obroča.
Izraz »vnetje bicepsove tetive« se pogosto uporablja za vse bolečine na tem področju. Pri dolgotrajnih težavah gre praviloma za tendinopatijo, zato zdravljenje ni usmerjeno samo v umirjanje bolečine, temveč predvsem v postopno obnovo zmogljivosti tetive in celotnega ramenskega obroča.
02. Simptomi tendinopatije bicepsove tetive
Najznačilnejša je bolečina na sprednji strani rame, pogosto v predelu žleba med grčama nadlahtnice. Simptomi se stopnjujejo pri obremenitvah, pri katerih biceps dviguje ramo, upogiba komolec ali obrača dlan navzgor.
Bolečina spredaj v rami – pojavi se med dvigovanjem roke, nošenjem bremena ali seganjem pred telo.
Bolečina pri delu nad glavo – izražena je pri metih, plavanju, obešanju perila, nameščanju predmetov in delu z dvignjeno roko.
Bolečina pri upogibu komolca – stopnjuje se pri dvigovanju vrečke, uteži ali drugega predmeta.
Bolečina pri obračanju dlani navzgor – pojavi se pri odpiranju kozarca, uporabi izvijača ali vadbi proti uporu.
Nočna bolečina – otežuje ležanje na prizadeti strani in prekinja spanec.
Boleče preskakovanje – občutek premikanja tetive na sprednji strani rame zahteva oceno stabilnosti tetive in okoliških struktur.
Simptomi niso značilni samo za bicepsovo tetivo. Podobno bolečino povzročajo subakromialni bolečinski sindrom, tendinopatija rotatorne manšete, natrganje ali ruptura rotatorne manšete, poškodbe ramenskega labruma in težave vratne hrbtenice. Zato diagnoze ne določimo samo na podlagi bolečega mesta ali enega provokacijskega testa.[1]
Nenaden pok, podplutba, spremenjena oblika bicepsa oziroma izrazita izguba moči kažejo na rupturo tetive in zahtevajo zdravniško oceno.
Simptomi niso značilni samo za bicepsovo tetivo. Podobno bolečino povzročajo subakromialni bolečinski sindrom, tendinopatija rotatorne manšete, natrganje ali ruptura rotatorne manšete, poškodbe ramenskega labruma in težave vratne hrbtenice. Zato diagnoze ne določimo samo na podlagi bolečega mesta ali enega provokacijskega testa.[1]
Nenaden pok, podplutba, spremenjena oblika bicepsa oziroma izrazita izguba moči kažejo na rupturo tetive in zahtevajo zdravniško oceno.
03. Pregled in diagnostika bolečine spredaj v rami
Diagnoza temelji na pogovoru, kliničnem pregledu in po potrebi slikovni diagnostiki. Posamezne teste za bicepsovo tetivo vedno povezujemo z načinom nastanka simptomov, gibljivostjo, mišično močjo in funkcijo rame, da bi potrdili izvor bolečine.[1][3]
Pogovor o težavah – preverimo nastanek simptomov, spremembe obremenitev, nočno bolečino ter omejitve pri delu in športu.
Palpacija sprednjega dela rame – ocenimo občutljivost v področju poteka dolge glave bicepsove tetive.
Testiranje proti uporu – preverimo odziv pri upogibu komolca, obračanju podlakti in dvigu roke.
Pregled rotatorne manšete in lopatice – izmerimo mišično moč, nadzor rame in sodelovanje lopatice med gibanjem.
Pregled labruma in stabilnosti rame – izvedemo ga ob globoki sklepni bolečini, preskakovanju, občutku nestabilnosti ali težavah pri metih.
Pregled vratne hrbtenice– vključimo ga ob širjenju bolečine, mravljinčenju, izgubi občutka ali spremenjenih refleksih.
Ultrazvočna preiskava prikaže tetivo med gibanjem ter pomaga prepoznati zadebelitev, tekočino, nestabilnost ali rupturo. Magnetna resonanca natančneje prikaže globlje sklepne strukture, rotatorno manšeto in labrum. Slikovna diagnostika je posebej smiselna po poškodbi, ob izraziti izgubi moči, sumu na rupturo ali kadar ustrezno izvedena rehabilitacija ne dosega pričakovanega napredka.
Ultrazvočna preiskava prikaže tetivo med gibanjem ter pomaga prepoznati zadebelitev, tekočino, nestabilnost ali rupturo. Magnetna resonanca natančneje prikaže globlje sklepne strukture, rotatorno manšeto in labrum. Slikovna diagnostika je posebej smiselna po poškodbi, ob izraziti izgubi moči, sumu na rupturo ali kadar ustrezno izvedena rehabilitacija ne dosega pričakovanega napredka.
04. Fizioterapija in zdravljenje bicepsove tetive
Osnovo zdravljenja sestavljajo prilagoditev dražečih obremenitev, progresivna vadba in postopna vrnitev k delu ali športu. Popolno mirovanje ni cilj, saj zmanjšuje mišično zmogljivost in ne pripravi tetive na prihodnje obremenitve.[2]
Individualna terapevtska vadba – postopno izboljšujemo moč bicepsa, rotatorne manšete in mišic lopatice ter sposobnost tetive za dvigovanje, vlečenje, nošenje in športne obremenitve.
Uravnavanje obremenitev – začasno zmanjšamo najbolj dražeče gibe, nato težo, število ponovitev, hitrost in obseg gibanja načrtno povečujemo.
Manualna terapija – obravnavamo omejitve ramenskega obroča in prsne hrbtenice, zmanjšujemo bolečino ter izboljšamo pogoje za aktivno vadbo. Tetive ne obravnavamo z agresivnim neposrednim pritiskom.
TECAR terapija – vključimo jo za zmanjšanje bolečine in mišične napetosti ter pripravo rame na terapevtsko vadbo.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – uporabljamo jo kot podporo pri obvladovanju bolečine in izboljšanju tolerance na gibanje.
HiToP terapija – vključimo jo za obvladovanje bolečine, mišično stimulacijo in podporo aktivaciji oslabele muskulature.
Instrumentalne terapije ne nadomestijo progresivne vadbe in same ne obnovijo zmogljivosti tetive. Njihov namen je zmanjšati ovire za aktivno rehabilitacijo.
Udarni valovi ESWT niso standardno zdravljenje izolirane tendinopatije dolge glave bicepsa. Uporabljamo jih pri potrjeni simptomatski kalcinaciji v rami, ne neposredno zaradi bicepsove tendinopatije.
Zdravila in injekcijske postopke predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Operativna presoja je namenjena rupturi, izraziti nestabilnosti tetive ali vztrajnim funkcionalnim omejitvam, ki se ne izboljšajo po ustrezno izvedenem konzervativnem zdravljenju.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – uporabljamo jo kot podporo pri obvladovanju bolečine in izboljšanju tolerance na gibanje.
Instrumentalne terapije ne nadomestijo progresivne vadbe in same ne obnovijo zmogljivosti tetive. Njihov namen je zmanjšati ovire za aktivno rehabilitacijo.
Udarni valovi ESWT niso standardno zdravljenje izolirane tendinopatije dolge glave bicepsa. Uporabljamo jih pri potrjeni simptomatski kalcinaciji v rami, ne neposredno zaradi bicepsove tendinopatije.
Zdravila in injekcijske postopke predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Operativna presoja je namenjena rupturi, izraziti nestabilnosti tetive ali vztrajnim funkcionalnim omejitvam, ki se ne izboljšajo po ustrezno izvedenem konzervativnem zdravljenju.
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnave ne določimo samo na podlagi mesta bolečine. Začetna fizioterapevtska ocena pokaže, ali simptomi izvirajo iz bicepsove tetive ter kako k težavam prispevajo rotatorna manšeta, lopatica, ramenski sklep in vratna hrbtenica.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, funkcijo bicepsa in rotatorne manšete ter nadzor lopatice.
Analiza obremenitev – določimo vpliv dela, treninga, dvigovanja, metov, nošenja in spanja na simptome.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so miren spanec, neboleče oblačenje, dvigovanje bremena ali vrnitev k delu in športu.
Individualni rehabilitacijski program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in glede na rezultate pregleda TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT ali HiToP terapijo.
Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z meritvami bolečine, gibljivosti, mišične moči in izvedbo izbranih funkcionalnih nalog.
Vrnitev k polnim obremenitvam – dvigovanje, delo nad glavo in športne gibe povečujemo na podlagi dosežene moči, nadzora in odziva rame.
Začetni rehabilitacijski program načrtujemo za 8 do 12 tednov. Program sproti prilagajamo glede na meritve, dosežene cilje in odziv tetive na stopnjevanje obremenitev.
Fizioterapijo bicepsove tetive izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Začetni rehabilitacijski program načrtujemo za 8 do 12 tednov. Program sproti prilagajamo glede na meritve, dosežene cilje in odziv tetive na stopnjevanje obremenitev.
Fizioterapijo bicepsove tetive izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o bicepsovi tetivi
Ali moram ramo popolnoma razbremeniti?
Ne. Začasno prilagodimo najbolj dražeče gibe, ohranimo varno uporabo roke in nato obremenitve sistematično povečujemo. Dolgotrajno popolno mirovanje zmanjšuje mišično moč in telesno pripravljenost.
Ali je vadba pri tendinopatiji bicepsove tetive varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana terapevtska vadba je osnova rehabilitacije. Program prilagodimo začetni razdražljivosti, mišični moči in zahtevam pri delu ali športu.[2]
Kako prepoznam rupturo bicepsove tetive?
Na rupturo opozarjajo nenaden pok, podplutba, izrazita oslabelost in spremenjena oblika mišice oziroma izboklina na nadlakti. Ob teh znakih je potreben zdravniški pregled.
Kako dolgo traja fizioterapija?
Začetni strukturirani program traja od 8 do 12 tednov. Nadaljnje trajanje določijo začetna razdražljivost, trajanje težav, mišična moč, sočasne poškodbe ter zahteve pri delu in športu.
Ne. Začasno prilagodimo najbolj dražeče gibe, ohranimo varno uporabo roke in nato obremenitve sistematično povečujemo. Dolgotrajno popolno mirovanje zmanjšuje mišično moč in telesno pripravljenost.
Ali je vadba pri tendinopatiji bicepsove tetive varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana terapevtska vadba je osnova rehabilitacije. Program prilagodimo začetni razdražljivosti, mišični moči in zahtevam pri delu ali športu.[2]
Kako prepoznam rupturo bicepsove tetive?
Na rupturo opozarjajo nenaden pok, podplutba, izrazita oslabelost in spremenjena oblika mišice oziroma izboklina na nadlakti. Ob teh znakih je potreben zdravniški pregled.
Kako dolgo traja fizioterapija?
Začetni strukturirani program traja od 8 do 12 tednov. Nadaljnje trajanje določijo začetna razdražljivost, trajanje težav, mišična moč, sočasne poškodbe ter zahteve pri delu in športu.
Poškodba rame
Nestabilnost ramenskega sklepa
Nestabilnost ramenskega sklepa pomeni, da glavica nadlahtnice med gibanjem ne ostaja zanesljivo usmerjena v sklepni ponvici. Pacient občuti negotovost, zdrs, bolečino ali strah pred položaji, v katerih bi rama ponovno »ušla« iz sklepa.[1]
Nestabilnost nastane po izpahu rame, poškodbi sklepne ovojnice ali labruma, zaradi ponavljajočih se športnih obremenitev oziroma povečane sklepne ohlapnosti. Pojavlja se v eni smeri ali v več smereh in vključuje popolne izpahe, delne izpahe oziroma subluksacije ter občutek nestabilnosti brez popolnega zdrsa sklepa.
Zdravljenje temelji na usmerjeni oceni vzroka in individualni terapevtski vadbi za izboljšanje moči rotatorne manšete, nadzora lopatice in stabilnosti rame. Ponavljajoči se izpahi, izrazita izguba funkcije ali nestabilnost po večji poškodbi zahtevajo ortopedsko presojo.[2]
01. Vrste in vzroki nestabilnosti rame
Ramenski sklep omogoča velik obseg gibanja, zato njegovo stabilnost zagotavljajo sklepni labrum, sklepna ovojnica, vezi, rotatorna manšeta in mišice lopatice. Nestabilnost nastane, ko te strukture med obremenitvijo ne zagotavljajo zanesljivega položaja glavice nadlahtnice v sklepni ponvici.[1]
Travmatska nestabilnost – razvije se po padcu, sunkovitem potegu, športnem trku ali izpahu rame, pri katerem se poškodujejo sklepna ovojnica, vezi ali labrum.
Atravmatska nestabilnost – nastane brez večje poškodbe in je povezana s povečano sklepno ohlapnostjo, zmanjšanim mišičnim nadzorom ali ponavljajočimi se obremenitvami.
Enosmerna nestabilnost – glavica nadlahtnice izgublja stabilnost predvsem v eni smeri, najpogosteje naprej.
Večsmerna nestabilnost – rama je nestabilna v dveh ali več smereh ter zahteva sistematično izboljšanje mišične stabilizacije in nadzora gibanja.
Subluksacija rame – glavica nadlahtnice delno zdrsne iz pravilnega položaja in se spontano vrne v sklep.
Ponavljajoča se nestabilnost – občutki zdrsa, subluksacije ali izpahi se ponavljajo pri vedno manjših obremenitvah.
Tveganje je večje pri kontaktnih športih, metih, gimnastiki, plavanju, dvigovanju uteži in drugih aktivnostih nad glavo. Pri mlajših športno dejavnih osebah je po prvem travmatskem izpahu nevarnost ponovitve večja, zato sta pomembni pravočasna ocena poškodovanih struktur in usmerjena rehabilitacija.[3]
Tveganje je večje pri kontaktnih športih, metih, gimnastiki, plavanju, dvigovanju uteži in drugih aktivnostih nad glavo. Pri mlajših športno dejavnih osebah je po prvem travmatskem izpahu nevarnost ponovitve večja, zato sta pomembni pravočasna ocena poškodovanih struktur in usmerjena rehabilitacija.[3]
02. Simptomi nestabilnosti ramenskega sklepa
Nestabilnost se ne kaže vedno kot popoln izpah. Pacient pogosto opisuje nezaupanje v ramo, občutek zdrsa ali strah pred določenim položajem roke.
Kdaj lahko pomislimo na nestabilnost ramenskega sklepa:
Občutek nestabilnosti – rama deluje nezanesljivo pri hitrih gibih, delu nad glavo ali opiranju na roko.
Občutek zdrsa – glavica nadlahtnice se med gibanjem premakne iz zanesljivega položaja in nato ponovno umiri.
Strah pred položajem roke – izrazit je predvsem pri odmiku in zunanji rotaciji rame, pri metih, branjenju žoge ali seganju nazaj.
Bolečina v rami – pojavi se med obremenitvijo ali po dogodku, pri katerem je rama zdrsnila oziroma se delno izpahnila.
Preskakovanje ali pokanje – spremlja nestabilnost, poškodbo labruma ali spremenjen nadzor ramenskega sklepa.
Zmanjšana moč in vzdržljivost – otežuje metanje, dvigovanje bremen, sklece, dvige in daljše delo z dvignjeno roko.
Ponavljajoče se subluksacije ali izpahi – pojavijo se pri športu, vsakodnevnih gibih ali med spanjem.
Vidna deformacija, nezmožnost premikanja roke, močna bolečina, izguba občutka, hladna roka ali sprememba barve po poškodbi zahtevajo takojšnjo medicinsko obravnavo. Izpahnjenega sklepa ne poskušamo naravnati sami.
Kdaj lahko pomislimo na nestabilnost ramenskega sklepa:
Vidna deformacija, nezmožnost premikanja roke, močna bolečina, izguba občutka, hladna roka ali sprememba barve po poškodbi zahtevajo takojšnjo medicinsko obravnavo. Izpahnjenega sklepa ne poskušamo naravnati sami.
03. Pregled in diagnostika nestabilnosti rame
Diagnoza temelji na načinu nastanka težav, smeri nestabilnosti, kliničnem pregledu in po potrebi slikovni diagnostiki. Pregled loči nestabilnost od bolečine zaradi rotatorne manšete, bicepsove tetive, poškodbe labruma ali težav vratne hrbtenice.
Anamneza poškodbe – preverimo prvi dogodek, število izpahov ali subluksacij, smer zdrsa in dejavnosti, pri katerih se pojavi občutek nestabilnosti.
Ocena gibljivosti – izmerimo aktivno in pasivno gibljivost ter primerjamo obe rami.
Testi nestabilnosti – s kombinacijo usmerjenih testov ocenimo smer nestabilnosti, občutek strahu in odziv rame na stabilizacijo.
Ocena sklepne ohlapnosti – preverimo gibljivost ramenskega sklepa in znake splošne hipermobilnosti.
Testiranje mišične funkcije – ocenimo rotatorno manšeto, deltoidno mišico, mišice lopatice, koordinacijo in vzdržljivost.
Nevrološka in žilna ocena – po izpahu preverimo občutek, mišično funkcijo, prekrvavitev in znake poškodbe živčnih struktur.
Funkcionalni testi – vključimo opiranje na roko, sklece, mete in druge naloge glede na delo ali šport.
Rentgensko slikanje je potrebno ob akutnem izpahu ali sumu na zlom. Magnetna resonanca oziroma MR-artrografija prikaže labrum, sklepno ovojnico, vezi in druge mehke strukture. Računalniška tomografija natančneje prikaže kostne poškodbe in izgubo kostnine, kadar je ta podatek pomemben za načrtovanje operacije.[1]
Rentgensko slikanje je potrebno ob akutnem izpahu ali sumu na zlom. Magnetna resonanca oziroma MR-artrografija prikaže labrum, sklepno ovojnico, vezi in druge mehke strukture. Računalniška tomografija natančneje prikaže kostne poškodbe in izgubo kostnine, kadar je ta podatek pomemben za načrtovanje operacije.[1]
04. Fizioterapija in zdravljenje nestabilne rame
Zdravljenje določimo glede na vzrok, smer nestabilnosti, poškodovane strukture, število predhodnih izpahov in zahteve pri delu ali športu. Pri atravmatski in večsmerni nestabilnosti je usmerjena rehabilitacijska vadba prva izbira. Po travmatskem izpahu odločitev med konzervativnim in operativnim zdravljenjem temelji na tveganju ponovitve in obsegu strukturne poškodbe. [1][2]
Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo moč in odzivnost rotatorne manšete, nadzor lopatice, občutek položaja sklepa, koordinacijo ter stabilnost pri odprti in zaprti kinetični verigi.
Živčno-mišični trening – vadimo hiter in usklajen odziv mišic na spremembe položaja, nepričakovane obremenitve in športne gibe.
Postopno izpostavljanje položajem – nadzorovano ponovno vključujemo gibe, ki povzročajo strah ali občutek nestabilnosti, ter tako povečujemo zaupanje v ramo.
Manualna terapija – obravnavamo dejanske omejitve prsne hrbtenice, lopatice in ramenskega obroča. Agresivnih mobilizacij in raztezanja v smeri nestabilnosti ne izvajamo.
TECAR terapija – vključimo jo za zmanjšanje bolečine in mišične napetosti ter učinkovitejšo izvedbo aktivne rehabilitacije.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – uporabljamo jo kot podporo pri obravnavi bolečine in razdraženih okoliških mehkih tkiv po izključitvi kontraindikacij.
HiToP terapija – vključimo jo za mišično stimulacijo, aktivacijo oslabele muskulature in podporo pri obvladovanju bolečine.
Instrumentalne terapije ne popravijo poškodovanega labruma ali vezi in ne ustvarijo mehanske stabilnosti sklepa. Uporabljamo jih kot podporo terapevtski vadbi.
Operativna presoja je posebej pomembna pri ponavljajočih se travmatskih izpahih, večji poškodbi labruma ali kosti, vztrajni nestabilnosti kljub ustrezno izvedeni rehabilitaciji ter pri športnikih z visokimi zahtevami v kontaktnih ali nadglavnih športih.
Instrumentalne terapije ne popravijo poškodovanega labruma ali vezi in ne ustvarijo mehanske stabilnosti sklepa. Uporabljamo jih kot podporo terapevtski vadbi.
Operativna presoja je posebej pomembna pri ponavljajočih se travmatskih izpahih, večji poškodbi labruma ali kosti, vztrajni nestabilnosti kljub ustrezno izvedeni rehabilitaciji ter pri športnikih z visokimi zahtevami v kontaktnih ali nadglavnih športih.
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacije ne določimo samo na podlagi števila izpahov ali slikovnega izvida. Začetna fizioterapevtska ocena pokaže smer nestabilnosti, stanje mišičnega nadzora in naloge, pri katerih rama izgublja zanesljivo stabilnost.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, položaj in nadzor lopatice, občutek stabilnosti ter funkcijo rame.
Analiza obremenitev – določimo položaje pri delu, treningu in vsakodnevnih dejavnostih, ki povzročajo zdrs, strah ali bolečino.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so miren spanec, zanesljivo oblačenje, opiranje na roko, dvigovanje, metanje ali vrnitev h kontaktnemu športu.
Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in glede na ugotovitve TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT ali HiToP terapijo.
Spremljanje napredka – preverjamo moč, vzdržljivost, nadzor lopatice, občutek stabilnosti in izvedbo funkcionalnih nalog.
Vrnitev k obremenitvam – mete, opiranje, dvige, hitre reakcije in kontaktne situacije vključujemo na podlagi doseženih meril.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 12 tednov. Pri večsmerni nestabilnosti, ponavljajočih se izpahih in vrnitvi k zahtevnemu športu rehabilitacijo nadaljujemo od 3 do 6 mesecev oziroma do dosežene stabilnosti, moči in funkcionalne pripravljenosti.[1][2]
Fizioterapijo nestabilnosti rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 12 tednov. Pri večsmerni nestabilnosti, ponavljajočih se izpahih in vrnitvi k zahtevnemu športu rehabilitacijo nadaljujemo od 3 do 6 mesecev oziroma do dosežene stabilnosti, moči in funkcionalne pripravljenosti.[1][2]
Fizioterapijo nestabilnosti rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o nestabilnosti rame
Ali je nestabilnost rame enaka izpahu?
Ne. Pri izpahu glavica nadlahtnice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Nestabilnost vključuje tudi delne zdrse oziroma subluksacije, občutek nezanesljivosti in strah pred določenimi položaji brez popolnega izpaha.
Ali se nestabilnost rame odpravi z vadbo?
Pri atravmatski in večsmerni nestabilnosti je usmerjena individualna terapevtska vadba osnova zdravljenja. Izboljša mišično stabilizacijo, nadzor lopatice, koordinacijo in zaupanje v ramo. Pri ponavljajoči se travmatski nestabilnosti odločitev vključuje tudi ortopedsko oceno poškodovanih struktur.
Ali moram po izpahu rame vedno na pregled?
Da. Po izpahu je potreben zdravniški pregled in pravilno naravnanje sklepa. Preveriti je treba tudi morebitno poškodbo kosti, labruma, vezi, rotatorne manšete, živcev in žil.
Ali je pri nestabilnosti priporočljivo raztezanje rame?
Splošno raztezanje nestabilnega sklepa ni primerno. Gibljivost izboljšujemo samo tam, kjer pregled potrdi dejansko omejitev, pri tem pa ne povečujemo ohlapnosti v smeri nestabilnosti.
Ali lahko ponovno treniram po izpahu?
Vrnitev je primerna, ko so obnovljeni gibljivost, mišična moč, nadzor lopatice, stabilnost in sposobnost izvedbe športnih nalog brez občutka zdrsa ali strahu. Samo odsotnost bolečine za varno vrnitev ne zadošča.
Kdaj je potrebna operacija?
Ortopedska presoja je pomembna pri ponavljajočih se travmatskih izpahih, večji poškodbi labruma ali kosti, vztrajni nestabilnosti po ustrezni rehabilitaciji ter pri športnikih z velikim tveganjem ponovne poškodbe.
Kako dolgo traja rehabilitacija nestabilnosti rame?
Začetni program traja 12 tednov. Pri večsmerni nestabilnosti, ponavljajočih se izpahih in vrnitvi v zahtevne športne obremenitve rehabilitacija praviloma traja od 3 do 6 mesecev.
Ne. Pri izpahu glavica nadlahtnice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Nestabilnost vključuje tudi delne zdrse oziroma subluksacije, občutek nezanesljivosti in strah pred določenimi položaji brez popolnega izpaha.
Ali se nestabilnost rame odpravi z vadbo?
Pri atravmatski in večsmerni nestabilnosti je usmerjena individualna terapevtska vadba osnova zdravljenja. Izboljša mišično stabilizacijo, nadzor lopatice, koordinacijo in zaupanje v ramo. Pri ponavljajoči se travmatski nestabilnosti odločitev vključuje tudi ortopedsko oceno poškodovanih struktur.
Ali moram po izpahu rame vedno na pregled?
Da. Po izpahu je potreben zdravniški pregled in pravilno naravnanje sklepa. Preveriti je treba tudi morebitno poškodbo kosti, labruma, vezi, rotatorne manšete, živcev in žil.
Ali je pri nestabilnosti priporočljivo raztezanje rame?
Splošno raztezanje nestabilnega sklepa ni primerno. Gibljivost izboljšujemo samo tam, kjer pregled potrdi dejansko omejitev, pri tem pa ne povečujemo ohlapnosti v smeri nestabilnosti.
Ali lahko ponovno treniram po izpahu?
Vrnitev je primerna, ko so obnovljeni gibljivost, mišična moč, nadzor lopatice, stabilnost in sposobnost izvedbe športnih nalog brez občutka zdrsa ali strahu. Samo odsotnost bolečine za varno vrnitev ne zadošča.
Kdaj je potrebna operacija?
Ortopedska presoja je pomembna pri ponavljajočih se travmatskih izpahih, večji poškodbi labruma ali kosti, vztrajni nestabilnosti po ustrezni rehabilitaciji ter pri športnikih z velikim tveganjem ponovne poškodbe.
Kako dolgo traja rehabilitacija nestabilnosti rame?
Začetni program traja 12 tednov. Pri večsmerni nestabilnosti, ponavljajočih se izpahih in vrnitvi v zahtevne športne obremenitve rehabilitacija praviloma traja od 3 do 6 mesecev.
Poškodba rame
Izpah ramenskega sklepa
Izpah rame oziroma luksacija ramenskega sklepa nastane, ko glavica nadlahtnice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Najpogostejši je sprednji izpah, ki se pojavi ob padcu, športnem trku ali sunkovitem gibu roke v odmaknjenem in navzven zasukanem položaju.[1]
Značilni so nenadna močna bolečina, vidna sprememba oblike rame, nezmožnost premikanja roke in občutek, da je sklep izven položaja. Izpah zahteva takojšnjo medicinsko obravnavo. Sklepa ne poskušamo naravnati sami, saj so prisotne tudi poškodbe kosti, labruma, vezi, rotatorne manšete, živcev ali žil.
Po zdravniškem naravnanju in izključitvi spremljajočih poškodb sledi postopna rehabilitacija. Z individualno terapevtsko vadbo obnavljamo gibljivost, mišično moč, nadzor lopatice in stabilnost ramenskega sklepa. Pravočasna rehabilitacija zmanjšuje funkcionalne omejitve ter pripravi ramo na varno vrnitev k delu in športu.[2]
Po prvem izpahu se razvije ponavljajoča se nestabilnost rame, zlasti pri mlajših športno dejavnih osebah. Tveganje ocenimo glede na starost, poškodovane strukture, smer izpaha in zahteve pri športu.
01. Vrste in vzroki izpaha rame
Izpah nastane, ko glavica nadlahtnice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Glede na smer premika razlikujemo več vrst izpaha.
Sprednji izpah – predstavlja najpogostejšo obliko. Običajno nastane pri padcu, športnem trku ali sunkovitem gibu odmaknjene in navzven zasukane roke.
Zadnji izpah – je redkejši in nastane ob močnem udarcu, padcu, električnem sunku ali krču mišic.
Spodnji izpah – je redek in nastane pri veliki sili na roko v dvignjenem položaju.
Prvi travmatski izpah – nastane ob poškodbi pri osebi brez predhodnih izpahov.
Ponavljajoči se izpah – se pojavi po predhodni poškodbi sklepne ovojnice, vezi, labruma ali kosti ter je povezan z nestabilnostjo ramenskega sklepa.
Med izpahom se poškodujejo tudi sklepni labrum, sklepna ovojnica, vezi, kostne površine, živci ali rotatorna manšeta. Vrsta in obseg spremljajoče poškodbe vplivata na nadaljnje zdravljenje in tveganje ponovitve.[1]
Tveganje ponovnega izpaha je največje pri mlajših športno dejavnih osebah, zlasti pri kontaktnih športih in dejavnostih nad glavo.[2]
Med izpahom se poškodujejo tudi sklepni labrum, sklepna ovojnica, vezi, kostne površine, živci ali rotatorna manšeta. Vrsta in obseg spremljajoče poškodbe vplivata na nadaljnje zdravljenje in tveganje ponovitve.[1]
Tveganje ponovnega izpaha je največje pri mlajših športno dejavnih osebah, zlasti pri kontaktnih športih in dejavnostih nad glavo.[2]
02. Simptomi izpaha rame in prva pomoč
Izpah rame povzroči nenadno izgubo normalnega položaja in funkcije sklepa. Simptomi se praviloma pojavijo takoj po poškodbi.
Močna bolečina – nastane neposredno ob poškodbi in se stopnjuje ob poskusu premikanja roke.
Vidna sprememba oblike rame – rama izgubi svojo običajno zaobljeno obliko, glavico nadlahtnice pa je mogoče opaziti ali tipati izven normalnega položaja.
Nezmožnost premikanja roke – poškodovanec roko drži v prisilnem položaju in jo podpira z drugo roko.
Oteklina in mišični krč – razvijeta se okoli ramenskega sklepa.
Mravljinčenje ali izguba občutka – opozarjata na draženje oziroma poškodbo živčnih struktur.
Hladna, bleda ali modrikasta roka – opozarja na moteno prekrvavitev in zahteva takojšnjo nujno obravnavo.
Ob sumu na izpah roko podpremo v položaju, v katerem jo poškodovanec najlažje zadrži, in organiziramo takojšen prevoz do zdravnika oziroma urgentnega centra. Sklepa ne vlečemo, ne obračamo in ga ne poskušamo naravnati sami.
Tudi kadar se sklep spontano vrne v prvotni položaj, je potreben zdravniški pregled, saj ostajajo prisotne poškodbe labruma, vezi, kosti ali drugih struktur.
Ob sumu na izpah roko podpremo v položaju, v katerem jo poškodovanec najlažje zadrži, in organiziramo takojšen prevoz do zdravnika oziroma urgentnega centra. Sklepa ne vlečemo, ne obračamo in ga ne poskušamo naravnati sami.
Tudi kadar se sklep spontano vrne v prvotni položaj, je potreben zdravniški pregled, saj ostajajo prisotne poškodbe labruma, vezi, kosti ali drugih struktur.
03. Pregled in zdravljenje izpahnjenega ramena
Akutni izpah rame zahteva zdravniško diagnostiko in strokovno naravnanje sklepa. Pred posegom se ocenijo način poškodbe, položaj rame, občutek, mišična funkcija in prekrvavitev roke.[1]
Klinični pregled – zdravnik preveri obliko sklepa, položaj roke ter delovanje živcev in žil.
Rentgensko slikanje – potrdi smer izpaha in pokaže morebitne zlome. Po naravnanju se preveri pravilen položaj sklepa.
Naravnanje sklepa – izvede ga ustrezno usposobljen zdravstveni delavec z nadzorovanim postopkom in ustreznim protibolečinskim zdravljenjem.
Imobilizacija – po naravnanju se rama začasno zaščiti z opornico. Trajanje določi zdravnik glede na poškodbo, starost in spremljajoče okvare.
Dodatna slikovna diagnostika – magnetna resonanca, ultrazvočna preiskava ali računalniška tomografija se uporabijo ob sumu na poškodbo labruma, rotatorne manšete, živcev ali kostnih struktur.
Ortopedska presoja – posebej je pomembna pri ponavljajočih se izpahih, večji kostni poškodbi, izraziti nestabilnosti in športnikih z velikim tveganjem ponovitve.
Po naravnanju je potreben ponoven pregled občutka, mišične funkcije in prekrvavitve. Naraščajoča bolečina, izguba občutka, izrazita oslabelost ali sprememba barve roke zahtevajo takojšnjo ponovno medicinsko oceno.
Po naravnanju je potreben ponoven pregled občutka, mišične funkcije in prekrvavitve. Naraščajoča bolečina, izguba občutka, izrazita oslabelost ali sprememba barve roke zahtevajo takojšnjo ponovno medicinsko oceno.
04. Fizioterapija in rehabilitacija po izpahu rame
Fizioterapija se začne po zdravniškem naravnanju sklepa, izključitvi zloma in določitvi omejitev gibanja. Program napreduje od zaščite poškodovanih struktur do povrnitve gibljivosti, mišične moči, stabilnosti in varne uporabe rame. [3]
Zgodnja zaščita in gibanje – upoštevamo navodila zdravnika, ohranjamo gibljivost komolca, zapestja in dlani ter začnemo z dovoljenimi gibi ramenskega sklepa.
Individualna terapevtska vadba – postopno izboljšujemo moč rotatorne manšete, deltoidne mišice in mišic lopatice ter ponovno vzpostavimo aktivno stabilnost rame.
Živčno-mišični trening – razvijamo občutek položaja sklepa, koordinacijo, hitrost mišičnega odziva in stabilnost pri nepričakovanih obremenitvah.
Manualna terapija – po ustreznem celjenju obravnavamo dejanske omejitve ramenskega obroča in prsne hrbtenice. Agresivnih mobilizacij v smeri izpaha ne izvajamo.
TECAR terapija – po medicinski oceni jo vključimo za podporo pri obvladovanju bolečine in mišične napetosti ter pripravo rame na aktivno vadbo.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – po izključitvi zloma in kontraindikacij jo uporabljamo kot podporo pri obravnavi bolečine in okoliških mehkih tkiv.
HiToP terapija – vključimo jo za mišično stimulacijo, podporo aktivaciji oslabele muskulature in obvladovanje bolečine.
Vrnitev k delu in športu – mete, opiranje na roko, dvigovanje, padce, hitre reakcije in kontaktne situacije vključujemo postopno glede na doseženo funkcijo.
Operativno zdravljenje je namenjeno izbranim poškodbam z velikim tveganjem ponovitve, večjo poškodbo labruma ali kosti in ponavljajočim se izpahom. Po operaciji rehabilitacija poteka skladno z navodili operaterja.[1]
Operativno zdravljenje je namenjeno izbranim poškodbam z velikim tveganjem ponovitve, večjo poškodbo labruma ali kosti in ponavljajočim se izpahom. Po operaciji rehabilitacija poteka skladno z navodili operaterja.[1]
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo po izpahu rame načrtujemo na podlagi načina poškodbe, zdravniškega izvida, smeri izpaha, spremljajočih poškodb in funkcionalnih zahtev pacienta.
Pregled dokumentacije – preverimo rentgenske oziroma druge slikovne izvide, način naravnanja, obdobje zaščite in omejitve, ki jih je določil zdravnik.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo bolečino, gibljivost, mišično moč, nadzor lopatice, občutek stabilnosti in funkcijo roke.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so samostojno oblačenje, miren spanec, dvigovanje, opiranje na roko ali vrnitev k športu.
Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in glede na fazo rehabilitacije TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT ali HiToP terapijo.
Spremljanje napredka – redno preverjamo gibljivost, mišično moč, občutek stabilnosti in izvedbo funkcionalnih nalog.
Preprečevanje ponovitve – izboljšujemo aktivno stabilnost, reakcijsko sposobnost in pripravljenost rame na značilne delovne ali športne obremenitve.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 8 do 12 tednov. Vrnitev v kontaktne športe, mete, gimnastiko ali druge zahtevne aktivnosti pogosto zahteva od 3 do 6 mesecev in temelji na doseženih merilih, ne samo na času od poškodbe.
Fizioterapijo po izpahu rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 8 do 12 tednov. Vrnitev v kontaktne športe, mete, gimnastiko ali druge zahtevne aktivnosti pogosto zahteva od 3 do 6 mesecev in temelji na doseženih merilih, ne samo na času od poškodbe.
Fizioterapijo po izpahu rame izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o izpahu rame
Ali lahko izpahnjeno ramo naravnam sam?
Ne. Nepravilen poskus naravnanja poškoduje kosti, živce, žile, labrum ali rotatorno manšeto. Izpah mora oceniti in naravnati usposobljen zdravstveni delavec.
Ali moram k zdravniku, če se je rama sama vrnila v sklep?
Da. Spontano naravnanje ne izključi poškodbe labruma, vezi, kosti, rotatorne manšete, živcev ali žil.
Ali je izpah rame enak subluksaciji?
Ne. Pri izpahu glavica nadlahtnice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Pri subluksaciji se premakne samo delno in se pogosto spontano vrne v pravilen položaj.
Ali bo rama po prvem izpahu ostala nestabilna?
Tveganje je odvisno od starosti, poškodovanih struktur, športnih zahtev in kakovosti rehabilitacije. Največje je pri mlajših osebah, kontaktnih športnikih in poškodbah labruma oziroma kostnih struktur.[2]
Kdaj se začne fizioterapija?
Fizioterapija se začne po naravnanju sklepa, izključitvi zloma in določitvi dovoljenega gibanja. V začetni fazi zaščitimo poškodovane strukture in ohranjamo varno gibljivost, nato sistematično razvijamo moč in stabilnost.
Kdaj se lahko vrnem k športu?
Vrnitev je primerna, ko so obnovljeni gibljivost, mišična moč, stabilnost, hitrost mišičnega odziva in sposobnost varne izvedbe športnih nalog brez strahu ali občutka zdrsa.
Kdaj je potrebna operacija?
Ortopedska presoja je posebej pomembna pri ponavljajočih se izpahih, večji poškodbi labruma ali kosti, vztrajni nestabilnosti ter pri mladih športnikih z velikim tveganjem ponovitve.
Ne. Nepravilen poskus naravnanja poškoduje kosti, živce, žile, labrum ali rotatorno manšeto. Izpah mora oceniti in naravnati usposobljen zdravstveni delavec.
Ali moram k zdravniku, če se je rama sama vrnila v sklep?
Da. Spontano naravnanje ne izključi poškodbe labruma, vezi, kosti, rotatorne manšete, živcev ali žil.
Ali je izpah rame enak subluksaciji?
Ne. Pri izpahu glavica nadlahtnice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Pri subluksaciji se premakne samo delno in se pogosto spontano vrne v pravilen položaj.
Ali bo rama po prvem izpahu ostala nestabilna?
Tveganje je odvisno od starosti, poškodovanih struktur, športnih zahtev in kakovosti rehabilitacije. Največje je pri mlajših osebah, kontaktnih športnikih in poškodbah labruma oziroma kostnih struktur.[2]
Kdaj se začne fizioterapija?
Fizioterapija se začne po naravnanju sklepa, izključitvi zloma in določitvi dovoljenega gibanja. V začetni fazi zaščitimo poškodovane strukture in ohranjamo varno gibljivost, nato sistematično razvijamo moč in stabilnost.
Kdaj se lahko vrnem k športu?
Vrnitev je primerna, ko so obnovljeni gibljivost, mišična moč, stabilnost, hitrost mišičnega odziva in sposobnost varne izvedbe športnih nalog brez strahu ali občutka zdrsa.
Kdaj je potrebna operacija?
Ortopedska presoja je posebej pomembna pri ponavljajočih se izpahih, večji poškodbi labruma ali kosti, vztrajni nestabilnosti ter pri mladih športnikih z velikim tveganjem ponovitve.
Poškodba rame
SLAP lezija in poškodba labruma
SLAP lezija rame je poškodba zgornjega dela ramenskega labruma na območju, kjer se pripenja dolga glava bicepsove tetive. Labrum je vezivno-hrustančni obroč, ki poglablja sklepno ponvico in sodeluje pri stabilnosti ramenskega sklepa.[1]
Poškodba nastane ob padcu na iztegnjeno roko, močnem potegu, dvigu težkega bremena, izpahu rame ali ponavljajočih se metih in gibih nad glavo. Značilni so globoka bolečina v rami, boleče preskakovanje, zatikanje, zmanjšana moč in občutek nestabilnosti.
Podobne simptome povzročajo tendinopatija bicepsove tetive, tendinopatija rotatorne manšete in nestabilnost ramenskega sklepa. Diagnoza zato temelji na klinični oceni, funkcionalnem pregledu in po potrebi magnetnoresonančni diagnostiki.
Vsaka SLAP lezija ne zahteva operacije. Konzervativno zdravljenje temelji na prilagoditvi obremenitev in individualni specialni terapevtski vadbi za izboljšanje mišične moči, nadzora lopatice in stabilnosti rame.[2]
01. Vrste in vzroki poškodb ramenskega labruma
Ramenski labrum je vezivno-hrustančni obroč, ki poglablja sklepno ponvico in sodeluje pri stabilnosti ramenskega sklepa. Poškodbe se razlikujejo glede na mesto, smer in obseg raztrganine. [1]
SLAP lezija – prizadene zgornji del labruma od spredaj nazaj na območju narastišča dolge glave bicepsove tetive.
Sprednja poškodba labruma – pogosto nastane ob sprednjem izpahu rame in je povezana z nadaljnjo nestabilnostjo sklepa.
Zadnja poškodba labruma – nastane ob padcu, močnem pritisku na iztegnjeno roko ali ponavljajočih se obremenitvah rame pred telesom.
Degenerativna poškodba – razvija se postopno zaradi sprememb labruma in sočasnih težav bicepsove tetive ali rotatorne manšete.
SLAP lezija nastane ob padcu na iztegnjeno roko, močnem potegu, nenadnem dvigu težkega bremena, izpahu ali ponavljajočih se metih in gibih nad glavo. Pogostejša je pri metalcih, plavalcih, odbojkarjih, teniških igralcih, plezalcih in delavcih z veliko dela nad višino ramen.
SLAP lezija nastane ob padcu na iztegnjeno roko, močnem potegu, nenadnem dvigu težkega bremena, izpahu ali ponavljajočih se metih in gibih nad glavo. Pogostejša je pri metalcih, plavalcih, odbojkarjih, teniških igralcih, plezalcih in delavcih z veliko dela nad višino ramen.
02. Simptomi poškodbe labruma in SLAP lezije
Simptomi so odvisni od mesta poškodbe, stabilnosti rame, stanja bicepsove tetive in obremenitev pri delu ali športu.
Globoka bolečina v rami – pacient jo občuti znotraj sklepa in jo težko natančno lokalizira.
Boleče preskakovanje – pojavi se pri dvigu, rotaciji, metu ali spuščanju roke.
Zatikanje sklepa – rama se med določenim gibom začasno ustavi ali deluje mehansko omejena.
Bolečina pri delu nad glavo – izrazitejša je pri metih, servisu, plavanju, dvigovanju in ponavljajočih se gibih
Zmanjšana moč in vzdržljivost – omejujeta metanje, dvigovanje in daljše delo z dvignjeno roko.
Občutek nestabilnosti – spremlja večje poškodbe labruma oziroma sočasno poškodbo sklepne ovojnice in vezi.
Podobne simptome povzročajo tendinopatija bicepsove tetive, tendinopatija rotatorne manšete, subakromialni bolečinski sindrom in nestabilnost ramenskega sklepa. Diagnoze zato ne določimo samo na podlagi bolečega mesta, preskakovanja ali enega provokacijskega testa, ampak na podlagi podrobne anamneze in kliničnega pregleda, ter morebitne slikovne diagnostike.
Podobne simptome povzročajo tendinopatija bicepsove tetive, tendinopatija rotatorne manšete, subakromialni bolečinski sindrom in nestabilnost ramenskega sklepa. Diagnoze zato ne določimo samo na podlagi bolečega mesta, preskakovanja ali enega provokacijskega testa, ampak na podlagi podrobne anamneze in kliničnega pregleda, ter morebitne slikovne diagnostike.
03. Pregled in diagnostika SLAP lezije rame
Diagnoza temelji na načinu nastanka težav, kliničnem pregledu, funkcionalnih omejitvah in po potrebi slikovni diagnostiki. Posamezen klinični test ne potrdi zanesljivo SLAP lezije, zato povezujemo več ugotovitev. [1]
Anamneza poškodbe – preverimo padec, poteg, izpah, ponavljajoče se mete ter spremembe pri delu ali treningu.
Ocena gibljivosti – izmerimo aktivno in pasivno gibljivost ter primerjamo obe rami.
Testiranje mišične moči – ocenimo rotatorno manšeto, bicepsovo tetivo in mišice lopatice.
Testi labruma – kombiniramo več usmerjenih testov ter spremljamo globoko bolečino, zatikanje, preskakovanje in občutek nestabilnosti.
Pregled stabilnosti – preverimo znake subluksacije, predhodnih izpahov in povečane sklepne ohlapnosti.
Funkcionalni pregled – vključimo dvigovanje, opiranje na roko, mete in naloge glede na pacientovo delo ali šport.
Rentgensko slikanje prikaže kostne strukture in spremljajoče poškodbe, ne prikaže pa neposredno labruma. Magnetna resonanca oziroma MR-artrografija podrobneje prikaže labrum, narastišče bicepsove tetive in druge mehke strukture.
Spremembe labruma so prisotne tudi pri ljudeh brez simptomov, zato slikovni izvid vedno povežemo s težavami, kliničnim pregledom in funkcijo rame. Po izpahu, ob izraziti nestabilnosti ali izgubi funkcije je potrebna ortopedska presoja.
Rentgensko slikanje prikaže kostne strukture in spremljajoče poškodbe, ne prikaže pa neposredno labruma. Magnetna resonanca oziroma MR-artrografija podrobneje prikaže labrum, narastišče bicepsove tetive in druge mehke strukture.
Spremembe labruma so prisotne tudi pri ljudeh brez simptomov, zato slikovni izvid vedno povežemo s težavami, kliničnim pregledom in funkcijo rame. Po izpahu, ob izraziti nestabilnosti ali izgubi funkcije je potrebna ortopedska presoja.
04. Fizioterapija in zdravljenje SLAP lezije
Vsaka SLAP lezija ne zahteva operacije. Pri stabilni rami brez večje akutne strukturne poškodbe zdravljenje začnemo s prilagoditvijo obremenitev in strukturirano rehabilitacijo.[2]
Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo moč rotatorne manšete, bicepsa in mišic lopatice ter razvijamo stabilnost, koordinacijo in nadzor rame.
Prilagoditev obremenitev – začasno zmanjšamo najbolj dražeče mete, dvige, potiske in delo nad glavo ter jih nato načrtno ponovno vključujemo.
Živčno-mišični trening – razvijamo občutek položaja sklepa, hitrost mišičnega odziva in stabilnost pri hitrih ter nepričakovanih obremenitvah.
Ortopedska in manualna terapija – obravnavamo omejitve ramenskega obroča in prsne hrbtenice. Agresivnih mobilizacij v smeri nestabilnosti ne izvajamo.
TECAR terapija – vključimo jo za obvladovanje bolečine in mišične napetosti ter učinkovitejšo izvedbo terapevtske vadbe.
Visokoenergijska laserska terapija – uporabljamo jo za podporo pri zmanjševanju bolečine in obravnavi razdraženih okoliških mehkih tkiv.
HiTOP terapija – vključimo jo za mišično stimulacijo, podporo aktivaciji oslabele muskulature in obvladovanje bolečine.
Operativna presoja je pomembna pri večji travmatski poškodbi, ponavljajoči se nestabilnosti, pridruženih kostnih poškodbah in vztrajnih funkcionalnih omejitvah po ustrezno izvedenem konzervativnem programu. Po operaciji rehabilitacija poteka skladno z vrsto posega in navodili operaterja.[3]
Operativna presoja je pomembna pri večji travmatski poškodbi, ponavljajoči se nestabilnosti, pridruženih kostnih poškodbah in vztrajnih funkcionalnih omejitvah po ustrezno izvedenem konzervativnem programu. Po operaciji rehabilitacija poteka skladno z vrsto posega in navodili operaterja.[3]
05. Kako poteka 16-tedenski program v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul smo za konzervativno obravnavo SLAP lezije razvili 16-tedenski individualno prilagojen program fizioterapije in terapevtske vadbe. Program je namenjen postopnemu zmanjšanju simptomov, izboljšanju mišične zmogljivosti in varni vrnitvi k delu ali športu.
Okvirni potek programa:
1.–4. teden: umiritev simptomov in vzpostavitev nadzora – prilagodimo dražeče obremenitve, izboljšujemo varno gibljivost ter aktivacijo rotatorne manšete in mišic lopatice.
5.–8. teden: razvoj osnovne moči – stopnjujemo moč rotatorne manšete, bicepsa, zadnjega dela rame in stabilizatorjev lopatice.
9.–12. teden: stabilnost in zahtevnejše obremenitve – vključimo potiske, vleke, opiranje na roko, hitrejše gibe in živčno-mišični trening.
13.–16. teden: vrnitev k delu in športu – program prilagodimo metom, dvigovanju, delu nad glavo, kontaktnim situacijam in drugim specifičnim obremenitvam.
Program povezuje individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo ter glede na rezultate pregleda TECAR terapijo, visokoenergijsko lasersko terapijo ali HiTOP terapijo.
Napredovanje temelji na meritvah bolečine, gibljivosti, mišične moči, stabilnosti in izvedbi funkcionalnih nalog. Posamezne faze prilagodimo začetnemu stanju, odzivu rame in zahtevam pacienta.
Šestnajsttedenski program je namenjen konzervativni rehabilitaciji. Pooperativna rehabilitacija poteka ločeno, skladno z vrsto posega, celjenjem tkiva in navodili operaterja.
Pregled in rehabilitacijo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.
Za termin pregleda primernosti vključitve v rehabilitacijski program, nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Okvirni potek programa:
Program povezuje individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo ter glede na rezultate pregleda TECAR terapijo, visokoenergijsko lasersko terapijo ali HiTOP terapijo.
Napredovanje temelji na meritvah bolečine, gibljivosti, mišične moči, stabilnosti in izvedbi funkcionalnih nalog. Posamezne faze prilagodimo začetnemu stanju, odzivu rame in zahtevam pacienta.
Šestnajsttedenski program je namenjen konzervativni rehabilitaciji. Pooperativna rehabilitacija poteka ločeno, skladno z vrsto posega, celjenjem tkiva in navodili operaterja.
Pregled in rehabilitacijo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.
Za termin pregleda primernosti vključitve v rehabilitacijski program, nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o SLAP leziji rame
Ali je SLAP lezija enaka vsaki poškodbi labruma?
Ne. SLAP lezija prizadene zgornji del labruma na območju narastišča dolge glave bicepsove tetive. Labrum se poškoduje tudi na sprednjem, spodnjem ali zadnjem delu sklepne ponvice.
Ali preskakovanje v rami vedno pomeni SLAP lezijo?
Ne. Preskakovanje povzročajo tudi bicepsova tetiva, rotatorna manšeta, spremenjen nadzor lopatice in druge strukture. Neboleče preskakovanje brez izgube funkcije samo po sebi ne potrjuje poškodbe.
Ali magnetna resonanca zanesljivo določi izvor bolečine?
Magnetna resonanca prikaže labrum in okoliške strukture, vendar so spremembe prisotne tudi pri osebah brez težav. Izvid zato povežemo s simptomi, kliničnim pregledom in funkcijo rame.
Ali vsaka SLAP lezija zahteva operacijo?
Ne. Pri stabilni rami brez večje akutne poškodbe zdravljenje začnemo s prilagoditvijo obremenitev in individualno terapevtsko vadbo. Operativna presoja je namenjena izbranim poškodbam in vztrajnim funkcionalnim omejitvam. [2]
Ali je vadba pri poškodbi labruma varna?
Da. Vadbo prilagodimo smeri poškodbe, stabilnosti rame in razdražljivosti simptomov. Program napreduje od nadzorovanih gibov do moči, stabilizacije in značilnih delovnih ali športnih obremenitev.
Kako dolgo traja fizioterapija SLAP lezije?
V Centru fizioterapije Šepul konzervativno rehabilitacijo izvajamo v strukturiranem 16-tedenskem programu. Trajanje vrnitve k zahtevnim metom in kontaktnim športom določajo dosežena moč, stabilnost in funkcionalna pripravljenost.
Kdaj je potrebna ortopedska presoja?
Potrebna je po večji poškodbi, izpahu, ob ponavljajoči se nestabilnosti, izraziti izgubi funkcije ali kadar ustrezno izveden rehabilitacijski program ne doseže sprejemljivega izboljšanja.
Ne. SLAP lezija prizadene zgornji del labruma na območju narastišča dolge glave bicepsove tetive. Labrum se poškoduje tudi na sprednjem, spodnjem ali zadnjem delu sklepne ponvice.
Ali preskakovanje v rami vedno pomeni SLAP lezijo?
Ne. Preskakovanje povzročajo tudi bicepsova tetiva, rotatorna manšeta, spremenjen nadzor lopatice in druge strukture. Neboleče preskakovanje brez izgube funkcije samo po sebi ne potrjuje poškodbe.
Ali magnetna resonanca zanesljivo določi izvor bolečine?
Magnetna resonanca prikaže labrum in okoliške strukture, vendar so spremembe prisotne tudi pri osebah brez težav. Izvid zato povežemo s simptomi, kliničnim pregledom in funkcijo rame.
Ali vsaka SLAP lezija zahteva operacijo?
Ne. Pri stabilni rami brez večje akutne poškodbe zdravljenje začnemo s prilagoditvijo obremenitev in individualno terapevtsko vadbo. Operativna presoja je namenjena izbranim poškodbam in vztrajnim funkcionalnim omejitvam. [2]
Ali je vadba pri poškodbi labruma varna?
Da. Vadbo prilagodimo smeri poškodbe, stabilnosti rame in razdražljivosti simptomov. Program napreduje od nadzorovanih gibov do moči, stabilizacije in značilnih delovnih ali športnih obremenitev.
Kako dolgo traja fizioterapija SLAP lezije?
V Centru fizioterapije Šepul konzervativno rehabilitacijo izvajamo v strukturiranem 16-tedenskem programu. Trajanje vrnitve k zahtevnim metom in kontaktnim športom določajo dosežena moč, stabilnost in funkcionalna pripravljenost.
Kdaj je potrebna ortopedska presoja?
Potrebna je po večji poškodbi, izpahu, ob ponavljajoči se nestabilnosti, izraziti izgubi funkcije ali kadar ustrezno izveden rehabilitacijski program ne doseže sprejemljivega izboljšanja.
Poškodba rame
Poškodbe in obraba AC sklepa
Poškodbe in obraba AC sklepa prizadenejo majhen sklep na vrhu rame, kjer se stikata ključnica in akromion lopatice. AC sklep sodeluje pri usklajenem gibanju ramenskega obroča ter prenosu obremenitev med dvigovanjem, potiskanjem in nošenjem.
Težave se izražajo kot bolečina na vrhu rame in zmanjšana sposobnost uporabe roke pri delu, športu, oblačenju ali spanju. Prisotne so po akutni poškodbi vezi ali zaradi postopnih degenerativnih sprememb sklepa.
Resnosti težave ne določimo samo na podlagi vidne izbokline ključnice ali rentgenskega izvida. Usmerjena fizioterapevtska ocena razlikuje težave AC sklepa od tendinopatije rotatorne manšete, subakromialnega bolečinskega sindroma in poškodbe glavnega ramenskega sklepa.
V Centru fizioterapije Šepul pripravimo rehabilitacijski program glede na stabilnost sklepa, stopnjo poškodbe in funkcionalne cilje. Obravnava je usmerjena v ponovno vzpostavitev gibljivosti, mišične moči, nadzora lopatice in zanesljive uporabe rame.[1]
01. Vrste in vzroki poškodb AC sklepa
Akutna poškodba AC sklepa najpogosteje nastane ob padcu neposredno na ramo, športnem trku, prometni nesreči ali drugi večji sili na zunanji del ramenskega obroča.
Glede na poškodbo AC- in korakoklavikularnih vezi ter položaj ključnice poškodbe razvrščamo po Rockwoodovi klasifikaciji:
Tip I – zvin AC-vezi brez premika ključnice.
Tip II – pretrganje AC-vezi in delna poškodba korakoklavikularnih vezi z manjšim premikom.
Tip III – popolna poškodba AC- in korakoklavikularnih vezi z vidnim dvigom zunanjega dela ključnice.
Tipi IV–VI – večji premik ključnice in resna poškodba stabilizacijskih struktur.
Pri tipih I in II je zdravljenje praviloma konzervativno. Pri tipu III odločitev temelji na stabilnosti sklepa, funkcionalnih zahtevah, poklicu in športu. Pri tipih IV–VI je potrebna ortopedska obravnava.[1][3]
Obraba AC sklepa nastane zaradi degenerativnih sprememb hrustanca in sklepnih površin. Pogostejša je pri ponavljajočem se delu nad glavo, dvigovanju večjih bremen, vadbi z utežmi in po predhodni poškodbi AC sklepa. [4]
Glede na poškodbo AC- in korakoklavikularnih vezi ter položaj ključnice poškodbe razvrščamo po Rockwoodovi klasifikaciji:
Pri tipih I in II je zdravljenje praviloma konzervativno. Pri tipu III odločitev temelji na stabilnosti sklepa, funkcionalnih zahtevah, poklicu in športu. Pri tipih IV–VI je potrebna ortopedska obravnava.[1][3]
Obraba AC sklepa nastane zaradi degenerativnih sprememb hrustanca in sklepnih površin. Pogostejša je pri ponavljajočem se delu nad glavo, dvigovanju večjih bremen, vadbi z utežmi in po predhodni poškodbi AC sklepa. [4]
02. Simptomi poškodbe in obrabe AC sklepa
Najznačilnejši simptom je natančno omejena bolečina na vrhu rame, kjer se stikata ključnica in akromion. Bolečina se stopnjuje pri dvigu roke, premiku roke čez telo, opiranju na roko in ležanju na prizadeti strani.
- Bolečina in občutljivost na vrhu rame – pritisk neposredno na AC sklep izzove značilno bolečino.
- Oteklina in podplutba – pojavita se po akutnem padcu ali trku.
- Boleč premik roke čez telo – težave se izrazijo pri dotiku nasprotne rame, oblačenju ali pripenjanju varnostnega pasu.
- Bolečina pri potiskih in delu nad glavo – značilna je pri sklecih, potisku s klopi, dvigovanju bremen in športnih metih.
- Vidna izboklina ključnice – nastane pri popolni poškodbi stabilizacijskih vezi.
- Občutek nestabilnosti ali preskakovanja – pojavi se pri izrazitejših poškodbah in kronični nestabilnosti AC sklepa.
Pri obrabi se simptomi razvijajo postopno. Rentgensko vidne degenerativne spremembe same po sebi ne dokazujejo izvora bolečine, saj so prisotne tudi pri osebah brez simptomov. [4]
Po večji poškodbi z izrazito deformacijo, hitro naraščajočo oteklino, izgubo občutka, oslabelostjo roke ali hladno in bledo dlanjo je potreben takojšen zdravniški pregled.
03. Pregled in diagnostika AC sklepa
Diagnozo določimo na podlagi načina nastanka težav, mesta bolečine, kliničnega pregleda in po potrebi slikovne diagnostike. Pri akutni poškodbi ocenimo tudi stopnjo premika ključnice in morebitne pridružene poškodbe ramenskega obroča.
- Opazovanje in palpacija – ocenimo oteklino, podplutbo, položaj ključnice in občutljivost neposredno nad AC sklepom.
- Pregled gibljivosti – preverimo dvig roke, premik roke čez telo in gibe, ki izzovejo značilno bolečino.
- Ocena mišične funkcije – pregledamo rotatorno manšeto, stabilizatorje lopatice in sposobnost nadzorovanega gibanja ramenskega obroča.
- Pregled sosednjih struktur – izključujemo tendinopatijo rotatorne manšete, subakromialni bolečinski sindrom, poškodbo glavnega ramenskega sklepa in težave vratne hrbtenice.
- Rentgensko slikanje – prikaže položaj ključnice, stopnjo poškodbe, zlom in degenerativne spremembe.
- Ultrazvok ali magnetna resonanca – uporabita se ob sumu na poškodbo rotatorne manšete, labruma ali drugih mehkih tkiv.
Pri sumu na simptomatsko obrabo AC sklepa zdravnik izvor bolečine dodatno preveri z usmerjeno diagnostično injekcijo lokalnega anestetika. Načrta rehabilitacije ne določimo samo na podlagi slikovnega izvida. [1] [4]
04. Fizioterapija in zdravljenje AC sklepa
Zdravljenje določimo glede na stopnjo poškodbe, stabilnost sklepa, jakost simptomov in funkcionalne zahteve pacienta. Pri poškodbah tipa I in II je temelj konzervativna rehabilitacija. Pri tipu III zdravljenje individualno uskladimo z ortopedom, pri tipih IV–VI pa je potrebna ortopedska obravnava. [1] [3]
- Zaščita poškodovanega sklepa – v začetni fazi zmanjšamo neposreden pritisk, težje dvigovanje, gibe čez telo in druge obremenitve, ki dražijo AC sklep. Opornico uporabljamo skladno z zdravniškimi navodili.
- Z individualno terapevtsko vadbo obnovimo gibljivost, moč rotatorne manšete, nadzor lopatice in stabilnost celotnega ramenskega obroča.
- Z Manualno terapijo obravnavamo omejitve okoliških mišic, lopatice, prsne hrbtenice in sosednjih sklepov. Akutno poškodovanega ali nestabilnega AC sklepa ne mobiliziramo agresivno.
- TECAR terapijo vključimo za obravnavo bolečine, mišične napetosti in okoliških mehkih tkiv ter za pripravo rame na aktivno vadbo.
- terapijo z laserjem uporabimo kot podporo pri obvladovanju bolečine in razdraženosti tkiv.
- HiToP terapijo vključimo za mišično stimulacijo in podporo pri ponovni aktivaciji oslabljene muskulature ramenskega obroča.
- Vrnitev k obremenitvam – potiske, dvigovanje, delo nad glavo in športne naloge povečujemo glede na gibljivost, moč, stabilnost in odziv rame po obremenitvi.
Instrumentalne metode uporabljamo kot podporo aktivni rehabilitaciji.
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul najprej določimo, ali simptomi izvirajo iz AC sklepa ter ali gre za akutno poškodbo, kronično nestabilnost ali simptomatsko obrabo. Nato pripravimo individualni rehabilitacijski program glede na stopnjo poškodbe in vaše vsakodnevne, delovne ali športne cilje.
- Začetna fizioterapevtska ocena – ocenimo položaj ključnice, gibljivost rame, moč rotatorne manšete, nadzor lopatice in izvedbo funkcionalnih nalog.
- Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so miren spanec, oblačenje brez bolečine, varno dvigovanje, vrnitev k delu nad glavo ali ponovna športna zmogljivost.
- Usmerjen rehabilitacijski program – povežemo individualno specialno terapevtsko vadbo, manualno terapijo ter glede na klinične ugotovitve TECAR terapijo, lasersko terapijo ali HiToP terapijo.
- Spremljanje rezultatov – napredek preverjamo z meritvami bolečine, gibljivosti, mišične moči, stabilnosti lopatice in sposobnosti izvajanja značilnih delovnih ali športnih nalog.
- Postopna vrnitev k polni obremenitvi – rehabilitacijo zaključimo, ko rama doseže potrebno gibljivost, moč, stabilnost in toleranco na zahtevane obremenitve.
Začetni strukturirani program pri konzervativno zdravljeni poškodbi ali obrabi AC sklepa načrtujemo za 8 do 12 tednov. Pri poškodbah višje stopnje, po operaciji in pred vrnitvijo v kontaktni šport rehabilitacija traja dlje ter napreduje na podlagi doseženih funkcionalnih meril. [2]
Fizioterapijo poškodb in obrabe AC sklepa izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o poškodbi in obrabi AC sklepa
Ali je poškodba AC sklepa enaka izpahu rame?
Ne. Pri poškodbi AC sklepa se poškodujejo vezi med ključnico in lopatico na vrhu rame. Pri izpahu ramenskega sklepa glavica nadlahtnice zapusti sklepno ponvico.
Ali je pri poškodbi AC sklepa vedno potrebna operacija?
Ne. Poškodbe tipa I in II zdravimo konzervativno. Pri tipu III odločitev temelji na stabilnosti, simptomih ter delovnih in športnih zahtevah. Poškodbe tipov IV–VI zahtevajo ortopedsko presojo. [1] [3]
Ali izboklina na vrhu rame po poškodbi izgine?
Pri popolni poškodbi vezi ostane zunanji del ključnice pogosto vidneje izražen. Videz sklepa sam po sebi ne določa funkcije rame. Rehabilitacija je usmerjena v zmanjšanje bolečine, obnovo mišične moči in zanesljivo uporabo roke.
Ali je vadba po poškodbi AC sklepa varna?
Da. Vadbo začnemo v obsegu, ki varuje poškodovane strukture, nato sistematično povečujemo gibljivost, moč in zahtevnost nalog. Individualno specialno terapevtsko vadbo prilagodimo stopnji poškodbe in fazi celjenja.
Zakaj AC sklep boli pri premiku roke čez telo?
Premik roke čez telo poveča pritisk in premikanje v AC sklepu. Zato je ta gib značilno boleč pri akutni poškodbi, kronični nestabilnosti in simptomatski obrabi sklepa.
Ali TECAR, laser in HiToP zacelijo pretrgane vezi?
Ne. Instrumentalne terapije ne obnovijo pretrganih vezi in ne odpravijo premika ključnice. Uporabljamo jih za podporo pri obvladovanju bolečine, mišični aktivaciji in učinkovitejšem vključevanju v aktivno rehabilitacijo.
Kako dolgo traja rehabilitacija AC sklepa?
Začetni konzervativni program traja od 8 do 12 tednov. Pri poškodbah višje stopnje, po operaciji ter pred vrnitvijo k težkemu fizičnemu delu ali kontaktnemu športu rehabilitacijo nadaljujemo do dosežene polne funkcionalne pripravljenosti.
Kje izvajate fizioterapijo AC sklepa na Koroškem?
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Obraba rame
Artroza rame in ramenska endoproteza
Artroza rame oziroma obraba ramenskega sklepa je stanje, pri katerem se postopno spreminjajo sklepni hrustanec, kostne površine in druga tkiva glenohumeralnega sklepa. Posledice so bolečina, okorelost, zmanjšana gibljivost in otežena uporaba roke pri oblačenju, osebni negi, delu ter športu.[1]
Obraba se razvije postopno ali po zlomu proksimalnega humerusa, izpahu rame, ponavljajoči se nestabilnosti rame oziroma ob obsežni rupturi rotatorne manšete. Podobno okorelost povzroča zamrznjena rama, zato diagnozo določimo s povezovanjem kliničnega pregleda in slikovne diagnostike.
Fizioterapija artroze rame temelji na individualni terapevtski vadbi, manualni terapiji in načrtnem prilagajanju obremenitev. Pri napredovali obrabi, ki izrazito omejuje vsakodnevno življenje, ortoped presodi primernost ramenske endoproteze. Po operaciji strukturirana rehabilitacija obnovi gibljivost, mišično moč in funkcionalno uporabo roke.[2][3]
Pregled, fizioterapijo artroze rame in rehabilitacijo po ramenski endoprotezi izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem.
01. Vrste in vzroki artroze rame
Artroza najpogosteje prizadene glenohumeralni sklep med glavico nadlahtnice in sklepno ponvico lopatice. Glede na nastanek razlikujemo več oblik:
- Primarna artroza – razvija se postopno brez ene same predhodne poškodbe. Povezana je s starostnimi spremembami, genetiko in dolgotrajnimi obremenitvami sklepa.
- Posttravmatska artroza – nastane po zlomu, izpahu rame ali drugi večji poškodbi sklepnih površin.
- Artropatija zaradi rupture rotatorne manšete – razvije se ob obsežni in dolgotrajni rupturi rotatorne manšete, ki spremeni položaj glavice nadlahtnice in mehaniko sklepa.
- Sekundarna artroza – povezana je s ponavljajočo se nestabilnostjo, avaskularno nekrozo, predhodnimi operacijami ali drugimi boleznimi ramenskega sklepa.
Obraba glenohumeralnega sklepa ni enaka obrabi AC sklepa. Gre za dva ločena sklepa, ki povzročata različno razporeditev bolečine in funkcionalnih omejitev. [2] [4]
02. Simptomi artroze rame
Simptomi se običajno razvijajo postopno in se stopnjujejo pri uporabi roke. Najznačilnejša sta globoka bolečina v rami in zmanjšana gibljivost sklepa.
- Bolečina pri gibanju – izrazitejša je pri dvigu roke, seganju za hrbet, oblačenju, umivanju las in dvigovanju predmetov.
- Nočna bolečina – moti spanje in preprečuje ležanje na prizadeti strani.
- Okorelost rame – zmanjšata se zlasti zunanja rotacija in dvig roke.
- Pokanje ali drgnjenje – med gibanjem se pojavi občutek hrapavega premikanja sklepnih površin.
- Zmanjšana mišična moč – nastane zaradi bolečine, zmanjšane uporabe roke in sočasnih sprememb rotatorne manšete.
- Izguba funkcije – težave omejujejo osebno nego, gospodinjska opravila, delo, vožnjo in športne dejavnosti.
Podobno omejitev gibljivosti povzroča tudi zamrznjena rama, izrazito oslabelost pa ruptura rotatorne manšete. Klinični pregled zato določi, katere strukture dejansko povzročajo težave. [1] [4]
03. Pregled in diagnostika artroze rame
Diagnozo postavimo s povezovanjem simptomov, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Rentgenski izvid dopolnjuje pregled, ne nadomešča pa ocene gibljivosti, mišične moči in funkcije rame.
- Pogovor in funkcionalna ocena – opredelimo potek težav ter njihov vpliv na spanje, osebno nego, delo in rekreacijo.
- Pregled gibljivosti – izmerimo aktivno in pasivno gibljivost ter posebej ocenimo zunanjo rotacijo, notranjo rotacijo in dvig roke.
- Ocena mišične moči – preverimo rotatorno manšeto, deltoidno mišico in stabilizatorje lopatice.
- Pregled sosednjih področij – ocenimo AC sklep, lopatico, vratno in prsno hrbtenico ter izključujemo nevrološki izvor simptomov.
- Rentgensko slikanje – prikaže zoženje sklepne špranje, kostne izrastke, spremembe sklepnih površin in položaj glavice nadlahtnice.
- Ultrazvok ali magnetna resonanca – uporabita se za oceno rotatorne manšete, bicepsove tetive in drugih mehkih tkiv.
- Računalniška tomografija – pred operacijo natančneje prikaže obliko in obrabo sklepne ponvice ter pomaga pri načrtovanju endoproteze.
Nenadno izrazito poslabšanje, vroč in otekel sklep, povišana telesna temperatura ali izguba funkcije po poškodbi zahtevajo zdravniški pregled. [2]
04. Fizioterapija in konzervativno zdravljenje artroze rame
Osnovo konzervativnega zdravljenja sestavljajo razumevanje bolezni, prilagoditev obremenitev in progresivna terapevtska vadba. Program usmerimo v zmanjšanje bolečine, ohranjanje gibljivosti ter izboljšanje moči in uporabnosti roke. [1] [4]
- Z individualno terapevtsko vadbo izboljšujemo gibljivost, moč rotatorne manšete in deltoidne mišice, nadzor lopatice ter sposobnost izvajanja vsakodnevnih nalog.
- Z manualno terapijo obravnavamo omejitve ramenskega obroča, okoliških mehkih tkiv, lopatice ter vratne in prsne hrbtenice. Pridobljeno gibljivost nato utrdimo z aktivnim gibanjem.
- TECAR terapijo vključimo za obravnavo bolečine, sklepne togosti in napetosti okoliških mišic ter pripravo rame na manualno terapijo in vadbo.
- Terapijo z laserjem uporabimo kot podporo pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju tolerance na gibanje.
- HiToP terapijo vključimo za mišično stimulacijo in podporo pri aktivaciji oslabljene muskulature ramenskega obroča.
- Uravnavanje obremenitev – prilagodimo količino dela nad glavo, dvigovanja, nošenja in športnih aktivnosti ter obremenitve sistematično povečujemo glede na odziv rame.
Instrumentalne terapije uporabljamo za podporo pri obvladovanju simptomov in učinkovitejšem vključevanju v aktivno rehabilitacijo.
Udarni valovi ESWT niso zdravljenje sklepne artroze. Vključimo jih ob potrjeni sočasni kalcinirajoči tendinopatiji rame.
Zdravila in sklepne injekcije predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Kadar bolečina in izguba funkcije kljub ustrezno izvedenemu konzervativnemu programu pomembno omejujeta kakovost življenja, sledi ortopedska presoja za ramensko endoprotezo. [2]
05. Rehabilitacija po ramenski endoprotezi v Centru fizioterapije Šepul
Rehabilitacijo po ramenski endoprotezi uskladimo z vrsto operacije, stanjem rotatorne manšete, načinom obravnave mišice subskapularis in navodili operaterja. Anatomska in reverzna ramenska endoproteza zato nimata povsem enakega rehabilitacijskega protokola.
- Začetna zaščitna faza – varujemo operirane strukture, spremljamo celjenje rane ter ohranjamo gibljivost komolca, zapestja in prstov. Pasivno gibljivost rame izvajamo samo v dovoljenem obsegu.
- Obnova gibljivosti – po navodilih operaterja postopno vključujemo asistirane in nato aktivne gibe. Obremenitev prilagajamo celjenju mišice subskapularis in drugih operiranih tkiv.
- Aktivacija mišic – ponovno vzpostavljamo delovanje deltoidne mišice, rotatorne manšete in stabilizatorjev lopatice brez prehitevanja biološkega celjenja.
- Progresivna terapevtska vadba – z individualno specialno terapevtsko vadbo povečujemo moč, vzdržljivost, nadzor gibanja in sposobnost uporabe roke pri vsakodnevnih opravilih.
- Manualna obravnava – po ustreznem celjenju z ortopedsko in manualno terapijo obravnavamo omejitve okoliških mehkih tkiv, lopatice ter vratne in prsne hrbtenice. Operiranega sklepa ne mobiliziramo agresivno.
- Podporne instrumentalne terapije – po zacelitvi operativne rane, preverjanju kontraindikacij in skladno z zdravniškimi navodili vključimo TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT ali HiToP terapijo za obravnavo okoliških mehkih tkiv, bolečine in mišične aktivacije.
- Vrnitev k vsakodnevnim obremenitvam – oblačenje, osebno nego, gospodinjska opravila, vožnjo, delo in rekreacijo vključujemo glede na doseženo gibljivost, moč in navodila operaterja.
Rehabilitacija poteka v treh glavnih fazah: najprej zaščitimo operirane strukture, nato obnovimo aktivno gibljivost in nazadnje povečujemo mišično moč ter funkcionalne obremenitve. Napredovanje določajo dosežena merila in vrsta operacije, ne samo število tednov po posegu. [3]
Fizioterapijo artroze rame in rehabilitacijo po ramenski endoprotezi izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o artrozi rame in ramenski endoprotezi
Ali je mogoče artrozo rame odpraviti?
Ne. Fizioterapija in instrumentalne terapije ne izbrišejo strukturnih sprememb sklepa. Individualno voden rehabilitacijski program zmanjšuje bolečino, ohranja gibljivost ter izboljšuje moč in uporabnost roke.
Ali je vadba pri artrozi rame varna?
Da. Individualno specialno terapevtsko vadbo prilagodimo gibljivosti, mišični moči in razdražljivosti sklepa ter obremenitve sistematično povečujemo. [1]
Ali rentgenski izvid določa jakost bolečine?
Ne. Načrt obravnave temelji na povezavi med slikovnimi spremembami, bolečino, gibljivostjo, mišično močjo in omejitvami pri vsakodnevnih dejavnostih.
Ali TECAR, HILT in HiToP obnovijo sklepni hrustanec?
Ne. Te metode ne obnovijo obrabljenega hrustanca. Vključimo jih kot podporo pri zmanjševanju bolečine, togosti in mišične napetosti ter za učinkovitejše izvajanje manualne terapije in aktivne vadbe.
Kdaj je potrebna ramenska endoproteza?
Ortopedska presoja je primerna, ko bolečina, okorelost in izguba funkcije pomembno omejujejo kakovost življenja, ustrezno izvedeno konzervativno zdravljenje pa ne doseže zadovoljivega izboljšanja. [2]
Kakšna je razlika med anatomsko in reverzno ramensko endoprotezo?
Anatomska endoproteza posnema naravno obliko ramenskega sklepa in zahteva ustrezno delovanje rotatorne manšete. Reverzna endoproteza spremeni položaj sklepne krogle in ponvice ter pri dvigu roke v večji meri izkorišča deltoidno mišico. Vrsto proteze določi ortoped.
Kako dolgo traja rehabilitacija po ramenski endoprotezi?
Rehabilitacija traja več mesecev. Najprej varujemo operirane strukture, nato obnovimo aktivno gibljivost ter nazadnje povečujemo mišično moč in funkcionalne obremenitve. Hitrost napredovanja določajo vrsta proteze, celjenje tkiv in navodila operaterja. [3]
Poškodba rame
Zlom proksimalnega humerusa
Zlom proksimalnega humerusa, pogovorno tudi zlom rame, pomeni prekinitev kosti v zgornjem delu nadlahtnice neposredno ob ramenskem sklepu. Poškodba pogosto nastane ob padcu na iztegnjeno roko ali neposredno na ramo, pri mlajših pa predvsem ob večji prometni ali športni poškodbi.
Zlom povzroči izrazito bolečino, oteklino, podplutbo in zmanjšano sposobnost uporabe roke. Poškodbo včasih spremljajo izpah ramenskega sklepa, poškodba rotatorne manšete ali prizadetost živcev in žil, zato je po poškodbi potreben zdravniški pregled in rentgensko slikanje.
Stabilne in manj premaknjene zlome praviloma zdravimo brez operacije, premaknjeni, nestabilni ali kompleksni zlomi pa zahtevajo ortopedsko presojo. Način zdravljenja določajo oblika zloma, položaj odlomkov, kakovost kosti, starost in funkcionalne potrebe pacienta.[1]
Fizioterapija se začne skladno s stabilnostjo zloma in navodili ortopeda. Z načrtovanim napredovanjem gibljivosti, mišične aktivacije in funkcionalnih obremenitev preprečujemo dolgotrajno okorelost ter postopno obnavljamo uporabo rame pri vsakodnevnih dejavnostih. [2]
01. Vrste in vzroki zloma proksimalnega humerusa
Zlom proksimalnega humerusa prizadene zgornji del nadlahtnice v neposredni bližini ramenskega sklepa. Potek zdravljenja določajo mesto zloma, število odlomkov, njihov premik, stabilnost sklepa, kakovost kosti in poškodbe okoliških struktur.
- Zlom brez pomembnega premika – odlomki ohranijo stabilen položaj. Zdravljenje temelji na zaščiti roke in postopno vodeni rehabilitaciji.
- Premaknjen zlom – kostni odlomki izgubijo anatomsko poravnavo, zato je potrebna ortopedska presoja načina učvrstitve.
- Dvo-, tri- in štiridelni zlom – razdelitev opisuje prizadetost glavice nadlahtnice, velikega in malega tuberkla ter kirurškega vratu.
- Zlom z izpahom – zlomu je pridružen izpah ramenskega sklepa. Takšna poškodba zahteva urgentno ortopedsko obravnavo.
- Zlom zaradi padca – najpogosteje nastane pri padcu na iztegnjeno roko ali neposredno na ramo. Pri starejših je tesno povezan z zmanjšano kostno gostoto.
- Visokoenergijski zlom – nastane pri prometni nesreči, padcu z višine, kontaktnem športu ali močnem neposrednem udarcu.
Pri starejših je pomembna tudi zdravniška ocena osteoporoze in tveganja za nadaljnje padce. Pri mlajših poškodovancih pregled usmerimo v prepoznavanje sočasne poškodbe rotatorne manšete, živcev, žil in stabilizatorjev ramenskega sklepa. [2] [3]
02. Simptomi in opozorilni znaki
Zlom proksimalnega humerusa povzroči nenadno bolečino in izrazito zmanjšanje sposobnosti uporabe roke. Simptomi se pojavijo neposredno po padcu, udarcu ali drugi poškodbi rame.
- Močna bolečina – prisotna je v rami in zgornjem delu nadlahtnice ter se stopnjuje ob premikanju roke.
- Oteklina in podplutba – razširita se čez ramo, nadlaket, prsni koš in v naslednjih dneh tudi proti komolcu.
- Izguba funkcije – poškodovanec roke ne more normalno dvigniti, obremeniti ali uporabljati pri vsakodnevnih opravilih.
- Spremenjena oblika rame – pojavi se pri večjem premiku odlomkov ali sočasnem izpahu rame.
- Mravljinčenje ali izguba občutka – kažeta na prizadetost živčnih struktur.
- Hladna, bleda ali modrikasta roka – kaže na moteno prekrvavitev in zahteva takojšnjo urgentno obravnavo.
Odprta rana nad predelom zloma, izrazita deformacija, izguba občutka, napredujoča mišična oslabelost ali motena prekrvavitev roke zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. [2]
03. Diagnostika in zdravljenje zloma
Diagnozo postavi zdravnik na podlagi mehanizma poškodbe, kliničnega pregleda in rentgenskega slikanja. Pregled vključuje tudi oceno občutka, mišične funkcije, prekrvavitve roke in morebitnih sočasnih poškodb.
- Rentgensko slikanje – prikaže mesto zloma, število odlomkov, njihov premik in položaj ramenskega sklepa.
- Računalniška tomografija – natančneje opredeli kompleksne zlome in pomaga pri načrtovanju operativnega zdravljenja.
- Ultrazvok ali magnetna resonanca – uporabita se ob sumu na sočasno poškodbo rotatorne manšete, labruma ali drugih mehkih tkiv.
Konzervativno zdravljenje je namenjeno stabilnim in manj premaknjenim zlomom. Vključuje zaščito roke z opornico, redne kontrolne preglede in postopno rehabilitacijo, katere obseg določi ortoped.
Operativno zdravljenje se obravnava pri nestabilnih in izrazito premaknjenih zlomih, zlomu z izpahom, odprtem zlomu, prizadetosti žil ter drugih kompleksnih poškodbah. Operacija vključuje osteosintezo s ploščo, vijaki ali žebljem oziroma pri izbranih poškodbah ramensko endoprotezo. Več o ramenski endoprotezi in pooperativni rehabilitaciji. [1] [3]
04. Fizioterapija in rehabilitacija po zlomu
Rehabilitacija se začne skladno s stabilnostjo zloma, načinom zdravljenja, kontrolnimi slikovnimi izvidi in navodili ortopeda. Cilji so zaščita celjenja, preprečevanje izrazite okorelosti ter postopna obnova gibljivosti, mišične moči in funkcionalne uporabe roke.[1][4]
- Zaščitna faza – upoštevamo predpisano uporabo opornice in omejitve gibanja. Ohranjamo gibljivost prstov, zapestja in komolca ter preprečujemo otekanje roke.
- Obnova gibljivosti – po dovoljenju ortopeda vključujemo pasivne, asistirane in nato aktivne gibe rame. Obseg napreduje glede na celjenje in nadzor gibanja.
- Z individualno terapevtsko vadbo obnavljamo delovanje deltoidne mišice, rotatorne manšete in stabilizatorjev lopatice ter postopno povečujemo moč in vzdržljivost roke.
- Manualna terapija – po ustreznem celjenju z manualno terapijo obravnavamo omejitve okoliških mehkih tkiv, lopatice ter vratne in prsne hrbtenice. Svežega zloma in nestabilnega ramenskega sklepa ne mobiliziramo.
- Funkcionalna rehabilitacija – vadimo oblačenje, osebno nego, seganje, dvigovanje, nošenje, gospodinjska opravila in postopno vrnitev k delu ali športu.
- Preprečevanje padcev – pri starejših vključimo vadbo ravnotežja, mišične moči in varnega gibanja ter priporočimo zdravniško oceno zdravja kosti.
Po zacelitvi operativne rane, potrjenem napredovanju kostnega celjenja in preverjanju kontraindikacij vključimo TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT ali HiToP terapijo za obravnavo okoliških mehkih tkiv, bolečine in mišične aktivacije.
Instrumentalne terapije uporabljamo kot podporo progresivni terapevtski vadbi.
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo načrtujemo na podlagi vrste zloma, načina zdravljenja, navodil ortopeda in doseženega funkcionalnega napredka. Program ne temelji samo na številu tednov od poškodbe.
- Začetna fizioterapevtska ocena – pregledamo medicinsko dokumentacijo, dovoljene obremenitve, gibljivost, oteklino, mišično aktivacijo, položaj lopatice in sposobnost uporabe roke.
- Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so samostojno oblačenje, osebna nega, mirnejši spanec, vožnja, vrnitev na delo ali ponovna športna aktivnost.
- Individualni rehabilitacijski program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in izbrane podporne instrumentalne metode.
- Spremljanje celjenja in napredka – upoštevamo kontrolne izvide ter merimo bolečino, gibljivost, mišično moč, sposobnost dviga roke in izvedbo vsakodnevnih nalog.
- Postopna vrnitev k obremenitvam – dvigovanje, nošenje, delo nad višino ramen in šport vključujemo po doseženih merilih gibljivosti, moči in nadzora.
Kostno celjenje običajno poteka od 6 do 12 tednov, popolna funkcionalna rehabilitacija pa traja več mesecev. Trajanje določajo vrsta zloma, starost, kakovost kosti, način zdravljenja in doseženi funkcionalni rezultati.[2][4]
Rehabilitacijo po zlomu proksimalnega humerusa izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o zlomu proksimalnega humerusa
Ali je pri zlomu proksimalnega humerusa vedno potrebna operacija?
Ne. Stabilne in manj premaknjene zlome zdravimo z zaščito roke, kontrolnimi pregledi in vodeno rehabilitacijo. Operativno zdravljenje presoja ortoped glede na premik odlomkov, stabilnost, kakovost kosti, stanje sklepa in funkcionalne potrebe pacienta. [1]
Kdaj se začne fizioterapija po zlomu rame?
Fizioterapija se začne po določitvi stabilnosti zloma in dovoljenega obsega gibanja. V začetni fazi ohranjamo gibljivost prstov, zapestja in komolca, gibanje rame pa stopnjujemo skladno z navodili ortopeda in kontrolnimi izvidi.
Kako dolgo se celi zlom proksimalnega humerusa?
Osnovno kostno celjenje običajno traja od 6 do 12 tednov. Obnova polne gibljivosti, mišične moči in funkcionalne uporabe roke traja več mesecev.
Ali je okorelost rame po zlomu običajna?
Da. Omejena gibljivost nastane zaradi poškodbe, bolečine, zaščitnega položaja in obdobja imobilizacije. Načrtovana rehabilitacija zmanjšuje tveganje za dolgotrajno okorelost in razvoj zamrznjene rame.
Ali je vadba po zlomu varna?
Da. Varna je individualno odmerjena terapevtska vadba, ki upošteva stabilnost zloma, način zdravljenja in navodila ortopeda. Nenadzorovano prezgodnje dvigovanje bremen ogroža celjenje.
Ali TECAR, HILT in HiToP zacelijo zlom?
Ne. Te metode ne nadomestijo biološkega kostnega celjenja. TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT in HiToP terapijo po ustrezni zdravstveni presoji vključimo kot podporo pri obravnavi okoliških mehkih tkiv, bolečine in mišične aktivacije.
Kdaj se vrnem k delu ali športu?
Vrnitev določajo potrjeno celjenje, dosežena gibljivost, mišična moč, nadzor rame in zahteve izbrane dejavnosti. Delo nad glavo, kontaktni šport in večje obremenitve vključimo po doseženih funkcionalnih merilih ter odobritvi ortopeda.
Viri in literatura
Avtor in strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
Zadnja posodobitev in strokovni pregled: 2. september 2026
Vsebina je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega fizioterapevtskega ali zdravniškega pregleda. Bolečina v rami, omejena gibljivost, okorelost, preskakovanje, občutek nestabilnosti, mravljinčenje in zmanjšana mišična moč imajo lahko različne vzroke, zato način obravnave določimo na podlagi klinične ocene in po potrebi ustrezne medicinske diagnostike.
Po poškodbi, ob vidni deformaciji rame, nezmožnosti premikanja roke, hitro naraščajoči bolečini ali oteklini, povišani telesni temperaturi, hladni ali bledi roki oziroma nenadni izgubi občutka ali mišične moči je potreben takojšen zdravniški pregled.
Kalcinacija v rami
- Saran S, Babhulkar JA, Gupta H, Chari B. Imaging of calcific tendinopathy: natural history, migration patterns, pitfalls, and management: a review. British Journal of Radiology. 2024;97(1158):1099–1111. DOI: 10.1093/bjr/tqae039
- Moggio L, Marotta N, de Sire A, Benedetto GL, Gasparini G, Ammendolia A, Parrotta EI, Mercurio M. Efficacy of Conservative Approaches on Pain Relief and Function in Patients With Rotator Cuff Calcific Tendinopathy: Which Is the Best Option? A Systematic Review and Network Meta-Analysis. Orthopaedic Surgery. 2025;17(11):3048–3066. DOI: 10.1111/os.70175
- Yao Y, Yang G, Jiang S, Ji B, Jin H, Tang P, Li H, Lu B, Li Y. Treatments for rotator cuff calcific tendinitis: a systematic review and network meta-analysis of randomized-controlled trials. EFORT Open Reviews. 2025;10(7):520–533. DOI: 10.1530/EOR-2024-0078
- Bannuru RR, Flavin NE, Vaysbrot E, Harvey W, McAlindon T. High-energy extracorporeal shock-wave therapy for treating chronic calcific tendinitis of the shoulder: a systematic review. Annals of Internal Medicine. 2014;160(8):542–549. DOI: 10.7326/M13-1982
- Moosmayer S, Ekeberg OM, Hallgren HB, Heier I, Kvalheim S, Juel NG, Blomquist J, Pripp AH, Brox JI. Ultrasound guided lavage with corticosteroid injection versus sham lavage with and without corticosteroid injection for calcific tendinopathy of shoulder: randomised double blinded multi-arm study. BMJ. 2023;383:e076447. DOI: 10.1136/bmj-2023-076447
- Sconza C, Palloni V, Lorusso D, Guido F, Farì G, Tognolo L, Lanza E, Brindisino F. Ultrasound-guided percutaneous lavage for the treatment of rotator cuff calcific tendinopathy: a systematic review with meta-analysis of randomized controlled trials. European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine. 2024;60(6):995–1008. DOI: 10.23736/S1973-9087.24.08544-7
Utesnitveni sindrom rame
- Desmeules F, Roy JS, Lafrance S, Charron M, Dubé MO, Dupuis F, et al. Rotator Cuff Tendinopathy Diagnosis, Nonsurgical Medical Care, and Rehabilitation: A Clinical Practice Guideline. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2025;55(4):235–274. DOI: 10.2519/jospt.2025.13182
- Lambers Heerspink FO, Veen EJD, Dorrestijn O, Visser CPJ, Leijs MJC, van Poppel D, et al. Update of guideline for diagnosis and treatment of subacromial pain syndrome: a multidisciplinary review by the Dutch Orthopedic Association. Part 1: preventive measures, diagnostics, and non-surgical treatment of subacromial pain syndrome. Acta Orthopaedica. 2026;97:91–98. DOI: 10.2340/17453674.2026.45365
- Kanto K, Bäck M, Ibounig T, Björkenheim R, Malmivaara A, Czuba T, et al. Arthroscopic subacromial decompression versus placebo surgery for subacromial pain syndrome: 10 year follow-up of the FIMPACT randomised, placebo surgery controlled trial. BMJ. 2025;391:e086201. DOI: 10.1136/bmj-2025-086201
Zamrznjena rama
- Lee BC, Kim BS, Lee BJ, Moon CW, Park CH, Kim DH, et al. Clinical Practice Guidelines for Diagnosis and Non-Surgical Treatment of Primary Frozen Shoulder. Annals of Rehabilitation Medicine. 2025;49(3):113–138. DOI: 10.5535/arm.250057
- Rupani N, Gwilym SE; BESS Frozen Shoulder Working Group. British Elbow and Shoulder Society patient care pathway: Frozen shoulder. Shoulder & Elbow. 2025;17(4):351–363. DOI: 10.1177/17585732251335955
- Wong CK, Levine WN, Deo K, Kesting RS, Mercer EA, Schram GA, Strang BL. Natural history of frozen shoulder: fact or fiction? A systematic review. Physiotherapy. 2017;103(1):40–47. DOI: 10.1016/j.physio.2016.05.009
Tendinopatija rotatorne manšete
- Desmeules F, Roy JS, Lafrance S, Charron M, Dubé MO, Dupuis F, et al. Rotator Cuff Tendinopathy Diagnosis, Nonsurgical Medical Care, and Rehabilitation: A Clinical Practice Guideline. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2025;55(4):235–274. DOI: 10.2519/jospt.2025.13182
- Lafrance S, Charron M, Dubé MO, Desmeules F, Roy JS, Juul-Kristensen B, Kennedy L, McCreesh K. The Efficacy of Exercise Therapy for Rotator Cuff–Related Shoulder Pain According to the FITT Principle: A Systematic Review With Meta-analyses. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2024;54(8):499–512. DOI: 10.2519/jospt.2024.12453
- Lin LH, Chou PY, Hsu NW, Chen HI, Dong JT, Chen CC. Systematic review and meta-analysis of laser physical agent for pain and disability in rotator cuff tendinopathy: subgroup analysis and meta-regression exploration of randomized control trials. Disability and Rehabilitation. 2026; spletna objava pred tiskom:1–16. DOI: 10.1080/09638288.2026.2632917
Natrganje in ruptura rotatorne manšete
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Management of Rotator Cuff Injuries: Evidence-Based Clinical Practice Guideline. Rosemont, IL: American Academy of Orthopaedic Surgeons; 2025. Klinične smernice AAOS
- Kuhn JE, Dunn WR, Sanders R, et al. Effectiveness of physical therapy in treating atraumatic full-thickness rotator cuff tears: a multicenter prospective cohort study. Journal of Shoulder and Elbow Surgery. 2013;22(10):1371–1379. DOI: 10.1016/j.jse.2013.01.026
- Desmeules F, Roy JS, Lafrance S, et al. Rotator Cuff Tendinopathy Diagnosis, Nonsurgical Medical Care, and Rehabilitation: A Clinical Practice Guideline. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2025. DOI: 10.2519/jospt.2025.13182
- Thigpen CA, Shaffer MA, Gaunt BW, Leggin BG, Williams GR, Wilcox RB. The American Society of Shoulder and Elbow Therapists' consensus statement on rehabilitation following arthroscopic rotator cuff repair. Journal of Shoulder and Elbow Surgery. 2016;25(4):521–535. DOI: 10.1016/j.jse.2015.12.018
Tendinopatija bicepsove tetive
- Nho SJ, Strauss EJ, Lenart BA, Provencher MT, Mazzocca AD, Verma NN, Romeo AA. Long Head of the Biceps Tendinopathy: Diagnosis and Management. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2010;18(11):645–656. DOI: 10.5435/00124635-201011000-00002
- McDevitt AW, Cleland JA, Rhon DI, et al. Physical Therapy Interventions for the Management of Biceps Tendinopathy: An International Delphi Study. International Journal of Sports Physical Therapy. 2022;17(4). DOI: 10.26603/001c.35256
- Churgay CA. Diagnosis and Treatment of Biceps Tendinitis and Tendinosis. American Family Physician. 2009;80(5):470–476. Celotno besedilo
Nestabilnost ramenskega sklepa
- Noorani A, Goldring M, Jaggi A, Gibson J, Rees JL, Bateman M. BESS/BOA Patient Care Pathways: Atraumatic shoulder instability. Shoulder & Elbow. 2019;11(1):60–70. DOI: 10.1177/1758573218815002
- Jaggi A, Lambert S. Rehabilitation for shoulder instability. British Journal of Sports Medicine. 2010;44(5):333–340. DOI: 10.1136/bjsm.2008.054742
- Olds M, Ellis R, Donaldson K, Parmar P, Kersten P. Risk factors which predispose first-time traumatic anterior shoulder dislocations to recurrent instability in adults: a systematic review and meta-analysis. British Journal of Sports Medicine. 2015;49(14):913–922. DOI: 10.1136/bjsports-2014-094342
Izpah ramenskega sklepa
- Brownson P, Donaldson O, Fox M, Rees JL, Rangan A, Jaggi A, Singh H, Kitt D, Gooding B. BESS/BOA Patient Care Pathways: Traumatic anterior shoulder instability. Shoulder & Elbow. 2015;7(3):214–226. DOI: 10.1177/1758573215585656
- Olds M, Ellis R, Donaldson K, Parmar P, Kersten P. Risk factors which predispose first-time traumatic anterior shoulder dislocations to recurrent instability in adults: a systematic review and meta-analysis. British Journal of Sports Medicine. 2015;49(14):913–922. DOI: 10.1136/bjsports-2014-094342
- Jaggi A, Lambert S. Rehabilitation for shoulder instability. British Journal of Sports Medicine. 2010;44(5):333–340. DOI: 10.1136/bjsm.2008.054742
SLAP lezija in poškodba ramenskega labruma
- Familiari F, Huri G, Simonetta R, McFarland EG. SLAP lesions: current controversies. EFORT Open Reviews. 2019;4(1):25–32. DOI: 10.1302/2058-5241.4.180033
- Edwards SL, Lee JA, Bell JE, et al. Nonoperative treatment of superior labrum anterior posterior tears: improvements in pain, function, and quality of life. American Journal of Sports Medicine. 2010;38(7):1456–1461. DOI: 10.1177/0363546510370937
- Schrøder CP, Skare Ø, Reikerås O, Mowinckel P, Brox JI. Sham surgery versus labral repair or biceps tenodesis for type II SLAP lesions of the shoulder: a three-armed randomised clinical trial. British Journal of Sports Medicine. 2017;51(24):1759–1766. DOI: 10.1136/bjsports-2016-097098
Poškodbe in obraba AC sklepa
- de Groot C, Verstift DE, Heisen J, van Deurzen DFP, van den Bekerom MPJ. Management of Acromioclavicular Injuries – Current Concepts. Orthopedic Research and Reviews. 2023;15:1–12. DOI: 10.2147/ORR.S340531
- Reid D, Polson K, Johnson L. Acromioclavicular joint separations grades I–III: a review of the literature and development of best practice guidelines. Sports Medicine. 2012;42(8):681–696. DOI: 10.2165/11633460-000000000-00000
- Xie C, Fan S, Chen L, Huang L, Chen C, Luo H. Comparative efficacy of operative versus conservative treatment for Rockwood type III acromioclavicular joint dislocation: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. BMC Musculoskeletal Disorders. 2024;25(1):960. DOI: 10.1186/s12891-024-08100-x
- Mall NA, Foley E, Chalmers PN, Cole BJ, Romeo AA, Bach BR Jr. Degenerative Joint Disease of the Acromioclavicular Joint: A Review. American Journal of Sports Medicine. 2013;41(11):2684–2692. DOI: 10.1177/0363546513485359
Artroza rame in ramenska endoproteza
- Michener LA, Heitzman J, Abbruzzese LD, Bondoc SL, Bowne K, Henning PT, Kosakowski H, Leggin BG, Lucado AM, Seitz AL. Physical Therapist Management of Glenohumeral Joint Osteoarthritis: A Clinical Practice Guideline from the American Physical Therapy Association. Physical Therapy. 2023;103(6):pzad041. DOI: 10.1093/ptj/pzad041
- Khazzam M, Gee AO, Pearl M. Management of Glenohumeral Joint Osteoarthritis. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2020;28(19):781–789. DOI: 10.5435/JAAOS-D-20-00404
- Kennedy JS, Garrigues GE, Pozzi F, Zens MJ, Gaunt B, Phillips B, Bakshi A, Tate AR. The American Society of Shoulder and Elbow Therapists' consensus statement on rehabilitation for anatomic total shoulder arthroplasty. Journal of Shoulder and Elbow Surgery. 2020;29(10):2149–2162. DOI: 10.1016/j.jse.2020.05.019
- Yamamoto N, Szymski D, Voss A, Ishikawa H, Muraki T, Cunha RA, Ejnisman B, Noack J, McCarty E, Mulcahey MK, Itoi E. Non-operative management of shoulder osteoarthritis: Current concepts. Journal of ISAKOS. 2023;8(5):289–295. DOI: 10.1016/j.jisako.2023.06.002
Zlom proksimalnega dela humerusa
- Handoll HHG, Elliott J, Thillemann TM, Aluko P, Brorson S. Interventions for Treating Proximal Humeral Fractures in Adults. Cochrane Database of Systematic Reviews. 2022;6:CD000434. DOI: 10.1002/14651858.CD000434.pub5
- Jaeger M, Leung F, Li W. Proximal Humerus: Clinical Assessment, Classification and Treatment. AO Surgery Reference, AO Foundation. AO Surgery Reference – Proximal Humerus
- Baker HP, Gutbrod J, Strelzow JA, Maassen NH, Shi L. Management of Proximal Humerus Fractures in Adults—A Scoping Review. Journal of Clinical Medicine. 2022;11(20):6140. DOI: 10.3390/jcm11206140
- Budharaju A, Hones KM, Hao KA, et al. Rehabilitation Protocols in Proximal Humerus Fracture Management: A Systematic Review. Shoulder & Elbow. 2024;16(4):449–458. DOI: 10.1177/17585732231182374