Bolečine v kolenu

Poškodbe zadnje križne vezi razvrščamo glede na obseg prizadetosti vezi in morebitne poškodbe drugih struktur kolena.

• Delna ruptura PCL – poškodovan je del vlaken, preostali del vezi pa še ohranja določeno stabilnost kolena.
• Popolna ruptura PCL – vez je popolnoma pretrgana. Stopnja funkcionalne nestabilnosti je odvisna tudi od stanja drugih vezi in mišičnega nadzora.
• Kostna avulzija – vez skupaj z delom kosti odtrga svoje narastišče, najpogosteje na golenici. Premaknjena avulzija zahteva ortopedsko presojo.
• Kombinirana oziroma večvezna poškodba – poškodbi PCL je pridružena poškodba ACL, stranskih vezi, posterolateralnega kota, meniskusa ali sklepnega hrustanca.

Pogost mehanizem je neposreden udarec v sprednji del goleni pri pokrčenem kolenu, na primer ob prometni nesreči ali športnem kontaktu. Poškodba lahko nastane tudi pri padcu na pokrčeno koleno, izrazitem iztegu, prisilnem upogibu ali rotaciji sklepa.^[1][3]

Simptomi izolirane poškodbe PCL so lahko manj izraziti kot pri
poškodbi ACL.
Njihova jakost je odvisna od obsega poškodbe in prizadetosti drugih struktur kolena.

• Bolečina v zadnjem ali globokem delu kolena – pojavi se po poškodbi ter se lahko stopnjuje pri globokem počepu, klečanju in upogibu kolena.
• Otekanje kolena – razvije se v prvih urah ali dneh po poškodbi.
• Težave pri hoji – izrazitejše so pri spuščanju po stopnicah ali klancu, zaviranju in spremembah smeri.
• Občutek nestabilnosti – pacient opisuje negotovost, popuščanje ali slabši nadzor kolena pri obremenitvi.
• Omejena gibljivost – zaradi bolečine in otekline sta lahko zmanjšana izteg in upogib kolena.
• Dolgotrajne težave – kronična nestabilnost lahko spremeni obremenjevanje pogačice ter notranjega dela kolena in povzroča bolečino pri zahtevnejših dejavnostih.

Izrazita deformacija kolena, hitro naraščajoča oteklina, hladno ali bledo stopalo, izguba občutka, oslabelost mišic ali nezmožnost obremenitve noge zahtevajo takojšen zdravniški pregled. Takšni znaki lahko spremljajo izpah oziroma večvezno poškodbo kolena.^[1]

Poškodbo zadnje križne vezi ocenjujemo na podlagi okoliščin poškodbe, kliničnega pregleda in ustrezne slikovne diagnostike. Pomembno je ugotoviti, ali je poškodovana samo PCL ali tudi druge vezi, meniskusa, sklepni hrustanec oziroma kostne strukture.

• Pogovor o poškodbi in težavah – opredelimo mehanizem poškodbe, nastanek bolečine in otekline, občutek nestabilnosti ter težave pri hoji, stopnicah, delu ali športu.
• Klinični pregled kolena – ocenimo oteklino, gibljivost in položaj golenice glede na stegnenico. Ugotovitve primerjamo z drugim kolenom.
• Preverjanje zadnje stabilnosti – s kliničnimi testi, med katerimi je test zadnjega predala, ocenimo pretiran pomik golenice nazaj. Opazujemo tudi morebitno zadnje povešanje golenice pri pokrčenem kolenu.
• Ocena spremljajočih poškodb – preverimo druge stabilizacijske strukture kolena, saj kombinirana poškodba zahteva drugačen načrt zdravljenja kot izolirana poškodba PCL.
• Rentgensko slikanje – pomaga prepoznati zlom ali kostni odtrg narastišča vezi. Same poškodbe ligamenta na običajnem rentgenskem posnetku ne moremo neposredno oceniti.
• Magnetna resonanca (MR) – omogoča oceno PCL in spremljajočih poškodb mehkih tkiv. Zlasti pri starejših poškodbah videz vezi na MR sam po sebi ne pove, kako stabilno je koleno.
• Stresno rentgensko slikanje – pri nadzorovani obremenitvi omogoča merjenje zadnjega pomika golenice in primerjavo z drugim kolenom. Uporablja se za natančnejšo oceno mehanske ohlapnosti in spremljanje zdravljenja; primeren čas preiskave določi zdravnik glede na fazo poškodbe in klinično stanje.^[2]
• Fizioterapevtska ocena – glede na dovoljene obremenitve ocenimo gibljivost, mišično funkcijo, hojo in sposobnost izvajanja vsakodnevnih dejavnosti.

Načrt obravnave temelji na povezavi med simptomi, klinično stabilnostjo, slikovnimi izvidi in funkcionalnimi zahtevami posameznika, ne samo na enem testu ali izvidu.^[2]

Rehabilitacijo prilagodimo obsegu poškodbe, stabilnosti kolena, načinu zdravljenja in morebitnim pridruženim poškodbam. V zgodnjem obdobju zaščitimo PCL pred čezmernim pomikom golenice nazaj, nato pa postopno obnovimo gibljivost, mišično moč in nadzor kolena.

• Zaščita poškodovane vezi – upoštevamo navodila ortopeda glede obremenjevanja in uporabe opornice. Pri predpisani PCL-opornici je cilj zmanjševanje zadnjega pomika golenice.
• Zmanjšanje otekline in obnova gibljivosti – postopno vzpostavljamo polni izteg in dovoljen obseg upogiba brez nepotrebnega draženja poškodovane vezi.
• Aktivacija kvadricepsa – zgodnja obnova delovanja sprednjih stegenskih mišic je pomembna za nadzor položaja golenice in stabilnost kolena.
• Z individualno terapevtsko vadbo postopno povečujemo moč kvadricepsa, mišic kolka in meč ter kasneje tudi mišic zadnje strani stegna.
• Pravočasno vključevanje zadnjih stegenskih mišic – prezgodnja ali prevelika obremenitev upogibalk kolena lahko poveča zadnji pomik golenice, zato jo odmerjamo glede na fazo celjenja in izbrani protokol.
• Vadba ravnotežja in nadzora gibanja – razvijamo stabilnost pri stoji na eni nogi, počepu, stopanju, doskoku in spremembah smeri.
• Z manualno terapijo obravnavamo omejitve pogačice, okoliških mehkih tkiv ter kolka in gležnja.
• Vrnitev k teku in športu – tek, poskoke, zaviranja in spremembe smeri vključujemo po doseženih merilih gibljivosti, mišične moči, stabilnosti in kakovosti gibanja.

TECAR terapijo, lasersko terapijo HILTali HiToP terapijo
lahko po preverjanju kontraindikacij vključimo kot podporo pri obravnavi bolečine, okoliških mehkih tkiv in mišične aktivacije.^[3][5]

V Centru fizioterapije Šepul program oblikujemo glede na to, ali gre za izolirano poškodbo PCL, večvezno poškodbo, kostno avulzijo ali stanje po rekonstrukciji vezi. Upoštevamo navodila ortopeda, dovoljene obremenitve in doseženi funkcionalni napredek.

• Začetna fizioterapevtska ocena – pregledamo medicinsko dokumentacijo ter ocenimo oteklino, gibljivost, hojo, stabilnost, mišično aktivacijo in sposobnost obremenitve oge.
• Individualni rehabilitacijski cilji – določimo cilje, povezane s hojo, stopnicami, delom, tekom ali vrnitvijo v izbrani šport.
• Individualni rehabilitacijski program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo ter izbrane podporne instrumentalne metode.
• Postopno stopnjevanje obremenitev – vaje napredujejo od osnovne aktivacije in nadzora kolena do vaj za moč, ravnotežje, poskoke, zaviranje in spremembe smeri.
• Objektivno spremljanje napredka – spremljamo oteklino, gibljivost, mišično moč, stabilnost, kakovost počepa in stopanja ter rezultate funkcionalnih testov.
• Rehabilitacija po rekonstrukciji PCL – poteka skladno z operativnim protokolom. Sočasna rekonstrukcija drugih vezi ali oskrba meniskusa lahko spremeni dovoljeno gibljivost in hitrost napredovanja.
• Vrnitev k športu – ne temelji samo na številu mesecev po poškodbi ali operaciji, temveč na stabilnosti kolena, mišični zmogljivosti, funkcionalnih testih in zahtevah športa.

Po rekonstrukciji PCL rehabilitacija praviloma traja več mesecev, vrnitev v zahtevne športe pa je pogosto predvidena po najmanj devetih mesecih oziroma kasneje, če funkcionalna merila še niso dosežena.
^[1][4]

Rehabilitacijo poškodbe zadnje križne vezi izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.

Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.

Ali je pri poškodbi PCL vedno potrebna operacija?
Ne. Izolirane poškodbe PCL pogosto najprej zdravimo konzervativno z ustrezno zaščito kolena in progresivno rehabilitacijo. Operativna presoja je pomembna pri premaknjeni kostni avulziji, večvezni poškodbi, izraziti nestabilnosti ali neuspehu konzervativnega zdravljenja.^[1][2]

Kakšna je razlika med poškodbo ACL in PCL?
ACL predvsem omejuje pomik golenice naprej, PCL pa njen pomik nazaj glede na stegnenico. Poškodba ACL pogosteje nastane ob zasuku in spremembi smeri, poškodba PCL pa ob udarcu v sprednji del goleni ali padcu na pokrčeno koleno.

Ali se lahko zadnja križna vez sama zaceli?
PCL ima določeno sposobnost celjenja, zlasti pri nekaterih izoliranih poškodbah. Zaceljena struktura pa ne pomeni nujno popolnoma obnovljene stabilnosti, zato rezultat ocenjujemo tudi s kliničnim pregledom, mišično močjo in funkcionalnimi testi.

Kdaj se začne fizioterapija?
Po postavitvi diagnoze in določitvi dovoljene obremenitve se rehabilitacija praviloma začne zgodaj. V začetni fazi zaščitimo poškodovano vez, zmanjšujemo oteklino, ohranjamo dovoljen obseg gibljivosti in ponovno aktiviramo kvadriceps.

Ali je potrebna opornica za koleno?
Pri nekaterih poškodbah ortoped predpiše posebno opornico, ki zmanjšuje zadnji pomik golenice. Vrsto in trajanje uporabe določajo obseg poškodbe, stabilnost kolena, način zdravljenja in navodila specialista.

Kako dolgo traja rehabilitacija poškodbe PCL?
Pri izolirani konzervativno zdravljeni poškodbi rehabilitacija običajno traja več mesecev. Po rekonstrukciji PCL je vrnitev v zahtevne športe pogosto mogoča šele po devetih do dvanajstih mesecih ali kasneje. Odločitev temelji na stabilnosti, mišični moči in funkcionalnih merilih, ne samo na času.^[4]