/
REZERVIRAJ TERMIN
+386 40 782 014
REZERVIRAJ TERMIN
+386 40 782 014
FIZIOTERAPIJA IN REHABILITACIJA

Bolečine v komolcu

Naroči se na pregled

01. Teniški komolec

Read More

02. Golfski komolec

Read More

03. Artroza in artritis komolca

Read More

04. Tendinopatije in poškodbe tetiv komolca

Read More

05. Nestabilnost komolca

Read More

06. Plezalski komolec

Read More

07. Utesnitve živcev v komolcu

Read More

08. Burzitis komolca

Read More
Fizioterapija komolca

Teniški
komolec

Teniški komolec oziroma lateralna tendinopatija komolca
(pogosto imenovana tudi lateralni epikondilitis) je obremenitveno povezana težava tetiv iztegovalk zapestja na zunanji strani komolca. Značilne so bolečina pri prijemanju, dvigovanju predmetov in obremenjevanju zapestja ter zmanjšana moč prijema.

Kljub imenu težava ni omejena na igralce tenisa. Pogosto se pojavi pri delu z orodjem, vijačenju, dvigovanju, delu z računalniško miško, vrtnarjenju in drugih ponavljajočih se obremenitvah roke. Težave se lahko brez ustrezne prilagoditve obremenitev in postopne rehabilitacije vzdržujejo ali ponavljajo.[1]

PREBERI VEČ
Naroči se na pregled
Manualna terapija pri teniškem komolcu
01. Simptomi teniškega komolca
Najznačilnejši simptom teniškega komolca je bolečina na zunanji strani komolca, ki se praviloma okrepi pri prijemanju, dvigovanju ali obremenjevanju zapestja.
Dodatno so lahko prisotni tudi:
  • bolečina pri stisku roke, odpiranju kozarca ali držanju skodelice,
  • težave pri uporabi računalniške miške, orodja ali športnega loparja,
  • bolečina pri iztegu zapestja proti uporu,
  • zmanjšana moč prijema,
  • širjenje bolečine po zunanji strani podlakti.

    Težave se lahko pojavijo postopoma ali po nenadnem povečanju obremenitev. Jakost bolečine ni vedno neposredno povezana z obsegom sprememb na tetivi, zato pri oceni upoštevamo tudi funkcijo roke, moč prijema in odziv na obremenitev.[1]
    • 02. Pregled in diagnostika teniškega komolca
    Teniški komolec lahko najpogosteje prepoznamo s pogovorom in usmerjenim fizioterapevtskim pregledom. Ocenimo mesto in način pojavljanja bolečine, gibljivost, moč prijema ter odziv tetive na obremenitev.


    Med pregledom preverimo:
  • bolečino ob pritisku na zunanjo stran komolca,
  • odziv pri iztegu zapestja in prstov proti uporu,
  • moč prijema in sposobnost izvajanja vsakodnevnih dejavnosti,
  • gibljivost komolca, zapestja, rame in vratne hrbtenice,
  • morebitne znake draženja radialnega živca ali drugega izvora bolečine.


    Slikovna diagnostika pri značilni klinični sliki praviloma ni potrebna. Priporočimo jo ob poškodbi, izraziti omejitvi gibljivosti, nevroloških simptomih, nejasnem izvoru bolečine ali kadar napredek ne poteka skladno s pričakovanji.[1][2]
    • 03. Fizioterapija in rehabilitacija teniškega komolca
    Rehabilitacijo prilagodimo trajanju težav, občutljivosti tetive, moči prijema ter vašim delovnim in športnim obremenitvam.


  • Prilagoditev obremenitev – začasno prilagodimo dejavnosti, ki izrazito povečujejo bolečino, popoln počitek pa praviloma ni potreben.
  • Individualna terapevtska vadba – postopno krepimo iztegovalke zapestja, izboljšujemo moč prijema in povečujemo sposobnost tetive za prenašanje obremenitev. [1]
  • Manualna terapija – po potrebi jo vključimo za zmanjšanje simptomov, izboljšanje gibljivosti in lažje izvajanje aktivnega dela rehabilitacije.
  • Podporne fizioterapevtske metode – pri ustrezno izbranih pacientih lahko vključimo TECAR terapijo, lasersko terapijo HILT ali pri dolgotrajnejših težavah udarne valove ESWT. [3][4][5]
  • Vrnitev k dejavnostim – obremenitve postopoma povečujemo glede na bolečino, moč prijema in odziv roke po dejavnosti.

    • Osnovo rehabilitacije predstavljata postopno obremenjevanje tetive in aktivna terapevtska vadba, dodatne metode pa izberemo glede na ugotovitve pregleda.
    04. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
  • Obravnavo začnemo z individualno fizioterapevtsko oceno, na podlagi katere pripravimo načrt rehabilitacije.
  • Pogovor in pregled – ocenimo nastanek in trajanje težav, mesto bolečine, gibljivost komolca in zapestja, moč prijema ter odziv tetive na obremenitev.
  • Preverjanje možnih vzrokov – ugotovimo, ali simptomi ustrezajo teniškemu komolcu ali bi lahko izvirali iz drugih struktur komolca, radialnega živca oziroma vratne hrbtenice.[2]
  • Individualni načrt – določimo primerne obremenitve in vključimo individualno terapevtsko vadbo ter jo glede na ugotovitve pregleda povežemo z manualno terapijo ali ustrezno instrumentalno terapijo, kot so TECAR terapija, laserska terapija HILT oziroma pri dolgotrajnejših težavah udarni valovi ESWT.
  • Spremljanje napredka – spremljamo bolečino, moč prijema, funkcijo roke in sposobnost opravljanja vsakodnevnih, delovnih ali športnih dejavnosti.
    • 05. Pogosta vprašanja o teniškem komolcu
    Ali je teniški komolec vedno povezan s tenisom?
    Ne. Težava se pogosto pojavi zaradi ponavljajočega se prijemanja, dvigovanja, uporabe orodja, dela z računalniško miško ali drugih obremenitev zapestja in podlakti.[1]

    Ali moram zaradi teniškega komolca popolnoma prenehati uporabljati roko?
    Popoln počitek praviloma ni potreben. Začasno prilagodimo dejavnosti, ki izrazito povečujejo simptome, nato pa sposobnost tetive postopoma ponovno povečujemo z usmerjeno terapevtsko vadbo. [1]

    Kako dolgo traja rehabilitacija teniškega komolca?
    Čas rehabilitacije je odvisen od trajanja težav, zmogljivosti tetive, delovnih ali športnih obremenitev in rednosti izvajanja programa. Napredek spremljamo glede na bolečino, moč prijema in funkcijo roke, zato rehabilitacija ni določena samo s številom tednov.

    Ali pri teniškem komolcu potrebujem ultrazvok ali magnetno resonanco?
    Pri značilni klinični sliki slikovna diagnostika pogosto ni potrebna. Smiselna je ob nejasnem izvoru bolečine, poškodbi, izraziti izgubi funkcije ali kadar napredovanje ne poteka skladno s pričakovanji.[2]

    Ali lahko pri teniškem komolcu pomagata TECAR in laserska terapija?
    Pri ustrezno izbranih pacientih lahko TECAR terapijo in lasersko terapijo HILT vključimo kot podporo zmanjšanju simptomov in izboljšanju funkcije. Najbolj smiselno ju povezujemo s prilagoditvijo obremenitev in terapevtsko vadbo.[3][4]

    Ali lahko pri dolgotrajnejšem teniškem komolcu pomagajo udarni valovi ESWT?
     Pri dolgotrajnejših težavah lahko radialne udarne valove ESWT vključimo v individualno prilagojen program. Terapijo povezujemo s postopnim obremenjevanjem tetive in terapevtsko vadbo, njen namen pa je podpreti zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije roke. [5]

    Kje izvajate rehabilitacijo teniškega komolca na Koroškem?
     Rehabilitacijo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje. Za termin nas lahko pokličete na 040 782 014 ali nam pišete prek spletnega obrazca.

    Fizioterapija komolca

    Golfski
    komolec

    Golfski komolec oziroma medialna tendinopatija komolca (pogosto imenovana tudi medialni epikondilitis) je obremenitveno povezana težava skupnega narastišča mišic upogibalk zapestja in obračalk podlakti na notranji strani komolca. Značilne so bolečina pri močnem prijemanju, upogibanju zapestja, obračanju podlakti in dvigovanju predmetov. [1]

    Kljub imenu težava ni omejena na igralce golfa. Pogosto se pojavi pri delu z orodjem, vijačenju, vrtnarjenju, dvigovanju bremen, plezanju, metih in drugih ponavljajočih se obremenitvah roke. Če obremenitve niso ustrezno prilagojene, se lahko bolečina vzdržuje ali ponavlja.

    PREBERI VEČ
    Naroči se na pregled
    »Fizioterapevtska obravnava golfskega komolca na Koroškem«.
    01. Simptomi golfskega komolca
    Najpogostejši simptom je bolečina na notranji strani komolca, ki se lahko širi po notranji strani podlakti.


    Pridruženi so lahko tudi:
  • bolečina pri močnem prijemanju, stiskanju pesti ali dvigovanju predmetov,
  • težave pri upogibanju zapestja in obračanju dlani navzdol,
  • zmanjšana moč prijema,
  • bolečina pri delu z orodjem, športu ali ponavljajočih se gibih roke,
  • občasna jutranja togost ali občutljivost po večji obremenitvi.

    Mravljinčenje ali zmanjšan občutek v mezincu in prstancu nista značilna samo za golfski komolec in lahko kažeta na draženje ulnarnega živca, zato je v takem primeru priporočljiv pregled.[1][2]
    • 02. Pregled in diagnostika golfskega komolca
    Diagnozo najpogosteje določimo na podlagi pogovora in kliničnega pregleda. Ocenimo mesto bolečine, gibljivost komolca in zapestja, moč prijema ter odziv na obremenjevanje mišic upogibalk zapestja in podlakti.


  • Pregled obremenitev – preverimo delo, šport in gibe, pri katerih se pojavijo težave.
  • Klinično testiranje – ocenimo bolečino pri prijemu, upogibanju zapestja in obračanju podlakti.
  • Diferencialna diagnostika – izključujemo draženje ulnarnega živca, poškodbo notranje stranske vezi komolca, sklepne težave in preneseno bolečino iz vratu.
  • Slikovna diagnostika – ultrazvok ali magnetna resonanca sta smiselna predvsem ob nejasni klinični sliki, poškodbi, izraziti oslabelosti ali odstopanju od pričakovanega napredka.
    [1]    [2]
    • 03. Fizioterapija in rehabilitacija golfskega komolca
    Cilj rehabilitacije je zmanjšati bolečino, postopno obnoviti moč prijema ter povečati sposobnost tetive za prenašanje delovnih, vsakodnevnih in športnih obremenitev:
  • Prilagoditev obremenitev – začasno prilagodimo gibe, intenzivnost in pogostost dejavnosti, ki izrazito povečujejo simptome. Popoln počitek običajno ni potreben.
  • Individualna terapevtska vadba – program lahko vključuje izometrično vadbo ter postopno stopnjevano koncentrično in ekscentrično krepitev mišic podlakti, zapestja in ramenskega obroča.[3]
  • Manualna terapija – glede na ugotovitve pregleda jo uporabimo za izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje mišične napetosti in lažje izvajanje aktivnega dela rehabilitacije.
  • Podporne fizioterapevtske metode – kadar je klinično smiselno, lahko program dopolnimo s TECAR terapijo ali lasersko terapijo. Izbiro prilagodimo fazi težave in cilju obravnave.
  • Postopna vrnitev k obremenitvam – rehabilitacijo nadgradimo z nalogami, ki posnemajo delo, prijemanje, dvigovanje ali izbrani šport.

    • 04. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
    Obravnavo začnemo s fizioterapevtsko oceno ter jo prilagodimo vašim simptomom, obremenitvam in ciljem:
  • Fizioterapevtska ocena – preverimo gibljivost, moč prijema, občutljivost tkiv in odziv na značilne obremenitve.
  • Prepoznavanje vzroka težav – ocenimo delovne, vsakodnevne ali športne obremenitve ter izključimo druge možne vzroke bolečine na notranji strani komolca.
  • Individualni načrt – določimo primerne obremenitve in terapevtske vaje ter po potrebi vključimo manualno terapijo ali podporne instrumentalne metode.
  • Spremljanje napredka – program prilagajamo glede na bolečino, moč prijema, funkcijo roke in sposobnost opravljanja izbranih dejavnosti.


    • Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Dostopna je tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.


    Pošljite nam svoje težave prek spletnega obrazca
    ali nas pokličite na 040 782 014.

    05. Pogosta vprašanja o golfskem komolcu


    Ali je golfski komolec povezan samo z golfom?
    Ne. Pogosto se pojavi pri delu z orodjem, vijačenju, vrtnarjenju, dvigovanju, plezanju in drugih dejavnostih, ki vključujejo ponavljajoče prijemanje ali obremenjevanje zapestja.

    Ali moram popolnoma prenehati uporabljati roko?
    Popoln počitek običajno ni potreben. Priporočljivo je prilagoditi gibe in obremenitve, ki izrazito povečujejo simptome, ter nato sposobnost tetive postopno ponovno razvijati.

    Kako dolgo traja rehabilitacija golfskega komolca?
    Trajanje je odvisno od trajanja težav, zahtev dela ali športa in sposobnosti tetive za prenašanje obremenitev. Izboljšanje običajno poteka postopoma skozi več tednov ali mesecev, napredek pa spremljamo glede na bolečino, moč in funkcijo roke.

    Ali potrebujem ultrazvok ali magnetno resonanco?
    Ne vedno. Diagnozo lahko pogosto določimo s pogovorom in kliničnim pregledom. Slikovna diagnostika je smiselna ob poškodbi, izraziti oslabelosti, nejasni klinični sliki ali kadar napredek ne poteka po pričakovanjih. [2]

    Kaj pomenijo mravljinci v mezincu in prstancu?
    Mravljinčenje ali zmanjšan občutek lahko kažeta na draženje ulnarnega živca. Ker se lahko ta težava pojavi skupaj z bolečino na notranji strani komolca, je priporočljiva ustrezna klinična ocena.

    Kdaj se lahko vrnem k delu ali športu?
    Obremenitve povečujemo, ko se izboljšajo moč prijema, toleranca ponavljajočih se gibov in sposobnost izvajanja delovnih ali športnih nalog brez pomembnega poslabšanja simptomov. Vrnitev zato temelji predvsem na funkciji roke, ne samo na času od začetka težav.

    Fizioterapija komolca

    Artroza in artritis komolca

    Artroza komolčnega sklepa je postopna sprememba celotnega sklepa, pri kateri so lahko prizadeti sklepni hrustanec, kost, sklepna ovojnica in druga sklepna tkiva. Pri komolcu je pogosto povezana s predhodno poškodbo ali dolgotrajnimi večjimi obremenitvami. Značilni so bolečina, togost, postopno zmanjševanje gibljivosti ter občasno zatikanje sklepa. [1]

    Vnetni artritis komolca je drugačno stanje, pri katerem je v ospredju vnetje sklepa zaradi bolezni, kot je revmatoidni artritis. Pojavijo se lahko oteklina, toplota, jutranja togost in bolečina tudi v mirovanju. Fizioterapija pomaga ohranjati gibljivost, moč in funkcijo roke, zdravljenje aktivnega vnetja pa vodi zdravnik oziroma revmatolog. [2]

    PREBERI VEČ
    NAROČI SE NA PREGLED
    Fizioterapevtska obravnava artroze in artritisa komolca v Centru fizioterapije Šepul
    01. Simptomi artroze in artritisa komolca
    Simptomi so odvisni od vrste bolezni, njene izraženosti in obremenitev roke.


    Pri artrozi komolca se najpogosteje pojavljajo:
  • bolečina pri iztegu, upogibu ali večjih obremenitvah roke,
  • postopno zmanjševanje obsega gibljivosti,
  • togost sklepa, zlasti po mirovanju,
  • občutek preskakovanja, zatikanja ali blokade sklepa,
  • škrtanje oziroma pokanje med gibanjem,
  • zmanjšana sposobnost dvigovanja, potiskanja in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti,
  • mravljinčenje v mezincu in prstancu, kadar je razdražen ulnarni živec.[1]

    Pri vnetnem artritisu so lahko izrazitejši:
  • oteklina in toplota sklepa,
  • daljša jutranja togost,
  • bolečina tudi v mirovanju ali ponoči,
  • občutljivost sklepa ter nihanje simptomov med zagoni in umiritvami bolezni,
  • težave tudi v drugih sklepih.

    Nenadoma močno boleč, rdeč, vroč in otečen komolec, zlasti ob povišani telesni temperaturi, zahteva hitro zdravniško obravnavo.

    • 02. Razlika med artrozo in vnetnim artritisom
    Artroza je postopna sprememba sklepa, ki je pri komolcu pogosto povezana s predhodno poškodbo, ponavljajočimi se večjimi obremenitvami, osteofiti, prostimi telesi ali zmanjšano gibljivostjo. Bolečina je pogosto izrazitejša ob obremenitvi ali na koncu giba. [1]


    Vnetni artritis je posledica vnetne bolezni, kot je revmatoidni artritis. Simptomi so lahko prisotni tudi v mirovanju, pogosto pa se pojavljajo oteklina, toplota in daljša jutranja togost. Pri artrozi se lahko pojavi lokalni vnetni odziv, vendar to ni enako sistemskemu vnetnemu artritisu.


    Pri pregledu ocenimo gibljivost, moč, stabilnost, obremenljivost, morebitno zatikanje sklepa ter delovanje živcev. Kadar je potrebno, zdravnik diagnozo dopolni z rentgenskim slikanjem, ultrazvokom, magnetno resonanco ali laboratorijskimi preiskavami.


    Natančno razlikovanje je pomembno, saj artroza in vnetni artritis zahtevata različno medicinsko zdravljenje, fizioterapevtski program pa prilagodimo ugotovljenemu stanju.
    03. Fizioterapija in rehabilitacija komolca
    Cilj fizioterapije je zmanjšati bolečino in togost, ohraniti oziroma izboljšati uporabno gibljivost ter povečati moč in sposobnost obremenjevanja roke.


  • Prilagoditev obremenitev – določimo dejavnosti in položaje, ki komolec najbolj dražijo, ter poiščemo izvedljive prilagoditve pri delu, športu in vsakodnevnih opravilih.
  • Individualna terapevtska vadba – vključuje postopno vadbo gibljivosti, moči, vzdržljivosti in funkcije roke.
  • Manualna terapija – lahko pomaga pri zmanjševanju mišične napetosti, izboljšanju gibljivosti in pripravi sklepa na aktivni del rehabilitacije.
  • Funkcionalna rehabilitacija – vaje postopoma približamo dvigovanju, potiskanju, delu z orodjem, športu ali drugim dejavnostim, ki so pomembne za posameznika.
  • Podporne fizioterapevtske metode – glede na ugotovitve pregleda lahko vključimo tudi TECAR terapijo ali lasersko terapijo za podporo obvladovanju simptomov in lažjemu vključevanju v aktivno rehabilitacijo.

    • Redna, individualno prilagojena telesna dejavnost predstavlja pomemben del obravnave artroze in vnetnega artritisa. [2][3]


    Pri aktivnem vnetnem artritisu program uskladimo z zdravniškim zdravljenjem in trenutno aktivnostjo bolezni. Ob izrazitem mehanskem zatikanju, prostem telesu v sklepu ali močno omejeni gibljivosti je lahko potreben tudi pregled pri ortopedu.
    04. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
    Obravnavo začnemo s fizioterapevtsko oceno, s katero ugotovimo, kako težave vplivajo na gibljivost, moč in uporabo roke.
  • Pogovor in pregled – ocenimo nastanek težav, bolečino, otekanje, jutranjo togost, morebitno zatikanje ter vpliv simptomov na vsakodnevne dejavnosti.
  • Funkcionalna ocena – preverimo gibljivost komolca, moč mišic, sposobnost prijema in obremenjevanja ter po potrebi delovanje ulnarnega živca.
  • Individualni načrt – določimo ustrezne obremenitve, terapevtske vaje in podporne metode glede na vrsto težave ter vaše cilje.
  • Spremljanje napredka – program prilagajamo glede na spremembe bolečine, gibljivosti, moči in funkcije roke.
  • Pravočasna napotitev – ob znakih aktivnega vnetnega artritisa, izrazitem zatikanju ali sumu na drugo sklepno patologijo priporočimo ustrezen zdravniški pregled.

    Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Dostopna je tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.


    Termin lahko rezervirate prek spletnega obrazca ali nas pokličete na 040 782 014.

    • 05. Pogosta vprašanja o artrozi in artritisu komolca
    Kakšna je razlika med artrozo in artritisom komolca?
    Artroza je postopna sprememba celotnega sklepa, medtem ko izraz artritis pomeni vnetje sklepa. Vnetni artritis, kot je revmatoidni artritis, je drugačno stanje in zahteva tudi ustrezno zdravniško zdravljenje.

    Ali lahko fizioterapija pomaga pri artrozi komolca?
    Da. Individualno prilagojena fizioterapija lahko pomaga zmanjšati bolečino in togost, izboljšati uporabno gibljivost ter povečati moč in sposobnost obremenjevanja roke.[2]

    Ali vadba dodatno obrablja komolec?
    Ustrezno odmerjena vadba je pomemben del obravnave artroze in vnetnega artritisa. Obremenitve prilagodimo trenutnim simptomom, gibljivosti, moči in ciljem posameznika ter jih postopoma povečujemo.[2]

    Kaj pomeni, če se komolec zatika ali blokira?
    Zatikanje je lahko povezano z osteofiti, prostim telesom v sklepu ali drugo mehansko oviro. Če se sklep večkrat blokira ali se gibljivost izrazito zmanjšuje, je priporočljiv zdravniški oziroma ortopedski pregled. [1]

    Ali lahko pri težavah pomagata TECAR ali laserska terapija?
    Pri izbranih pacientih ju lahko vključimo kot podporo obvladovanju bolečine, mišične napetosti in omejene gibljivosti. Uporabljamo ju v povezavi z individualno prilagojeno aktivno rehabilitacijo.

    Kdaj je potreben hiter zdravniški pregled?
    Hitra zdravstvena obravnava je potrebna ob nenadoma močno bolečem, vročem, rdečem in otečenem sklepu, povišani telesni temperaturi, sveži večji poškodbi ali nenadni izraziti izgubi moči oziroma občutka v roki.

    Kako dolgo traja rehabilitacija?
    Trajanje je odvisno od vrste in izraženosti bolezni, trajanja težav, gibljivosti, telesnih zahtev in ciljev posameznika. Prve funkcionalne spremembe lahko spremljamo že med začetnim obdobjem obravnave, izboljševanje moči in obremenljivosti pa praviloma zahteva več tednov ali mesecev.
    Fizioterapija komolca

    Tendinopatije in poškodbe tetiv komolca

    Tetiva distalnega bicepsa se narašča na koželjnico in sodeluje predvsem pri upogibu komolca ter obračanju dlani navzgor. Tetiva distalnega tricepsa se narašča na olekranon in omogoča izteg komolca.

    Težave lahko nastanejo postopoma zaradi ponavljajočih se obremenitev ali nenadoma pri sunkovitem dvigovanju, potiskanju, padcu oziroma športni aktivnosti. Razlikujemo tendinopatijo, delno natrganino in popolno rupturo tetive.[1][2]

    Pri tendinopatiji se bolečina praviloma razvija postopoma in je povezana z obremenjevanjem tetive. Nenaden pok, podplutba, sprememba oblike mišice ali izrazita izguba moči pa lahko kažejo na rupturo, ki zahteva čimprejšnji zdravniški pregled.

    PREBERI VEČ
    Naroči se na pregled
    Tendinopatije in poškodbe tetiv komolca
    01. Simptomi tendinopatij in poškodb tetiv pri komolcu
    Simptomi so odvisni od prizadete tetive ter od tega, ali gre za postopno tendinopatijo, delno natrganino ali popolno rupturo.


    Pri tendinopatiji distalnega bicepsa se lahko pojavijo:
  • bolečina na sprednji strani komolca,
  • bolečina pri dvigovanju in obračanju dlani navzgor,
  • občutljivost v predelu distalnega narastišča bicepsa,
  • zmanjšana moč ali hitrejša utrudljivost roke.


    Pri tendinopatiji distalnega tricepsa se lahko pojavijo:
  • bolečina na zadnji strani komolca ob olekranonu,
  • bolečina pri potiskanju, sklecih ali iztegovanju komolca proti uporu,
  • lokalna občutljivost in občasna oteklina,
  • zmanjšana moč iztega komolca.

    Na rupturo tetive lahko opozarjajo nenaden pok, ostra bolečina, podplutba, vidna sprememba oblike mišice in izrazita izguba moči pri upogibu, obračanju podlakti ali iztegu komolca. V takšnem primeru je potreben čimprejšnji zdravniški oziroma ortopedski pregled.[1][2]
    • 02. Pregled in diagnostika poškodb bicepsa in tricepsa
  • Pregled začnemo s pogovorom o nastanku težav, obremenitvah pri delu ali športu ter morebitnem nenadnem poku, podplutbi ali izgubi moči.
  • Klinični pregled – ocenimo mesto bolečine, gibljivost komolca, moč upogiba, iztega in obračanja podlakti ter celovitost tetive.
  • Funkcionalni testi – preverimo odziv pri prijemanju, dvigovanju, vlečenju, potiskanju in drugih za posameznika pomembnih nalogah.
  • Slikovna diagnostika – ultrazvok ali magnetna resonanca sta lahko potrebna ob sumu na delno oziroma popolno rupturo, nejasni klinični sliki ali izraziti izgubi moči.

    Slikovne ugotovitve vedno povezujemo s kliničnim pregledom, saj zlasti pri delnih poškodbah same slike ne določijo celotne funkcionalne prizadetosti. [1][2]
    • 03. Fizioterapija in rehabilitacija
    Pri tendinopatijah in primerno ocenjenih delnih poškodbah program prilagodimo prizadeti tetivi, trenutni obremenljivosti ter zahtevam pri delu in športu.


  • Prilagoditev obremenitev – začasno zmanjšamo dejavnosti, ki izrazito povečujejo simptome, vendar roke brez potrebe popolnoma ne razbremenimo.
  • Individualna terapevtska vadba – vključuje postopno krepitev bicepsa ali tricepsa, mišic podlakti in ramenskega obroča ter povečevanje sposobnosti tetive za prenašanje obremenitev.
  • Manualna terapija – lahko pomaga pri zmanjševanju mišične napetosti, izboljšanju gibljivosti ter pripravi roke na aktivni del rehabilitacije.
  • Podporne fizioterapevtske metode – glede na klinične ugotovitve lahko vključimo TECAR terapijo ali lasersko terapijo kot podporo obvladovanju simptomov in izvajanju terapevtske vadbe.
  • Terapija z udarnimi valovi ESWT – pri izbrani dolgotrajni tendinopatiji distalnega bicepsa jo lahko vključimo v kombinaciji s postopnim obremenjevanjem tetive. [4]
  • Vrnitev k dejavnostim – program postopoma nadgradimo z dvigovanjem, vlečenjem, potiskanjem in športno specifičnimi nalogami.

    Progresivno obremenjevanje je osrednji del rehabilitacije tendinopatij, odmerek vadbe pa prilagodimo odzivu tetive in zagotovimo dovolj časa za regeneracijo. [3]

    Pri popolni rupturi ali obsežnejši delni poškodbi je potrebna ortopedska presoja. Če je izvedena operacija, rehabilitacija poteka po navodilih operaterja in zaščitnem pooperativnem protokolu.
    • 04. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
    Obravnavo začnemo z individualno fizioterapevtsko oceno, s katero določimo prizadeto tetivo, stopnjo funkcionalne omejitve in primernost konservativne rehabilitacije.

  • Ocena težave – preverimo nastanek simptomov, mesto bolečine, gibljivost, moč ter odziv roke na obremenitve.
  • Prepoznavanje resnejše poškodbe – ob sumu na rupturo ali večjo delno natrganino priporočimo pravočasen zdravniški oziroma ortopedski pregled.
  • Individualni načrt – določimo primerne obremenitve, terapevtske vaje in podporne metode.
  • Postopno napredovanje – obremenitev povečujemo glede na bolečino, moč, odziv tetive in funkcionalne cilje.
  • Vrnitev k delu ali športu – pred polno vrnitvijo preverimo sposobnost izvajanja za posameznika pomembnih obremenitev.

    Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Dostopna je tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.

    Termin lahko rezervirate prek spletnega obrazca ali nas pokličete na 040 782 014.

    • 05. Pogosta vprašanja o poškodbah tetiv pri komolcu
    Kakšna je razlika med tendinopatijo in rupturo tetive?
    Tendinopatija se navadno razvija postopoma in povzroča bolečino predvsem med obremenjevanjem. Ruptura pomeni delno ali popolno pretrganje tetive ter lahko nastane nenadoma s pokom, podplutbo, spremembo oblike mišice in izrazito izgubo moči.

    Kdaj moram po poškodbi komolca takoj na pregled?
    Čimprejšnji zdravniški pregled je potreben po nenadnem poku, nastanku večje podplutbe, vidni spremembi oblike bicepsa ali tricepsa oziroma izraziti izgubi moči pri upogibu, obračanju podlakti ali iztegu komolca.

    Ali je vedno potrebna magnetna resonanca?
    Ne. Tendinopatijo lahko pogosto prepoznamo s pogovorom in kliničnim pregledom. Ultrazvok ali magnetna resonanca sta smiselna ob sumu na delno oziroma popolno rupturo, nejasni klinični sliki ali izraziti izgubi moči.

    Ali moram pri tendinopatiji popolnoma prenehati z vadbo?
    Popoln počitek praviloma ni potreben. Začasno prilagodimo najbolj dražeče obremenitve, nato pa s postopno terapevtsko vadbo povečujemo moč in sposobnost tetive za prenašanje obremenitev.

    Kako dolgo traja rehabilitacija?
    Trajanje je odvisno od vrste poškodbe, trajanja simptomov, telesnih zahtev in odziva tetive. Pri tendinopatiji izboljševanje moči in obremenljivosti praviloma zahteva več tednov ali mesecev. Po operativni rekonstrukciji rehabilitacija poteka po zaščitnem protokolu operaterja.

    Ali lahko pri tendinopatiji distalnega bicepsa pomagajo udarni valovi?
    Pri izbrani dolgotrajni tendinopatiji distalnega bicepsa lahko radialne udarne valove vključimo v individualni program skupaj s postopnim obremenjevanjem tetive. [4]

    Ali lahko uporabimo TECAR ali lasersko terapijo?
    Pri izbranih pacientih lahko TECAR terapijo ali lasersko terapijo vključimo kot podporo obvladovanju bolečine, mišične napetosti in izvajanju aktivne rehabilitacije. Izbira je odvisna od diagnoze, faze težave in ugotovitev fizioterapevtskega pregleda.

    Kdaj se lahko vrnem k dvigovanju ali športu?
    Vrnitev temelji na ustrezni gibljivosti, moči in odzivu tetive na postopno povečane obremenitve. Pred polno vrnitvijo preverimo tudi dvigovanje, vlečenje, potiskanje in druge dejavnosti, značilne za delo ali šport.
    Fizioterapija komolca

    Nestabilnost komolca

    Nestabilnost komolca pomeni, da kostni, ligamentarni in mišični stabilizatorji med gibanjem ali obremenjevanjem ne zagotavljajo zanesljive stabilnosti sklepa. Pacient lahko občuti bolečino, negotovost, »popuščanje«, preskakovanje ali zmanjšano moč pri opiranju na roko.

    Težava se lahko razvije po izpahu komolca, padcu na iztegnjeno roko, zlomu, poškodbi vezi ali zaradi ponavljajočih se obremenitev, predvsem pri športih z meti nad glavo.

    Med pomembnimi oblikami sta posterolateralna rotatorna nestabilnost, ki je povezana predvsem s poškodbo zunanjega ligamentarnega kompleksa, ter valgusna oziroma medialna nestabilnost, pri kateri je lahko prizadeta notranja kolateralna vez. Vrste nestabilnosti ni mogoče zanesljivo določiti samo glede na mesto bolečine. [1]

    Pri ponavljajočem se občutku popuščanja, bolečem preskakovanju ali zmanjšanem zaupanju v roko je priporočljiva strokovna ocena. Po sveži poškodbi z deformacijo, izrazito oteklino, izgubo občutka ali nezmožnostjo gibanja pa je potreben takojšen zdravniški pregled.

    PREBERI VEČ
    Naroči se na pregled
    Fizioterapevtska ocena in rehabilitacija nestabilnosti komolca
    01. Vrste nestabilnosti komolca
    Vrsto nestabilnosti določimo glede na poškodovane strukture, mehanizem nastanka in smer, v kateri komolec izgublja stabilnost:
  • Posterolateralna rotatorna nestabilnost (PLRI) je najpogostejša kronična oblika lateralne nestabilnosti. Povezana je predvsem s poškodbo lateralnega ulnarnega kolateralnega ligamenta (LUCL) in se lahko razvije po izpahu, padcu ali drugi poškodbi zunanje strani komolca.
  • Medialna oziroma valgusna nestabilnost nastane ob poškodbi medialnega oziroma ulnarnega kolateralnega ligamenta (MUCL/UCL). Pogostejša je pri športih z meti nad glavo, lahko pa nastane tudi pri akutni valgusni poškodbi ali izpahu komolca.
  • Kompleksna nestabilnost je lahko povezana z izpahom, zlomom ali poškodbo več ligamentarnih in kostnih stabilizatorjev. Takšna poškodba zahteva zdravniško oziroma ortopedsko oceno.

    Posamezne oblike se lahko prekrivajo, zato vrste nestabilnosti ne določamo samo glede na mesto bolečine. [1]
    • 02. Simptomi nestabilnosti komolca
    Simptomi so odvisni od poškodovanih struktur, zahtevnosti dejavnosti in trajanja težav. Pojavijo se lahko:
  • občutek, da komolec pri opiranju ali dvigovanju popusti,
  • bolečina na notranji ali zunanji strani komolca,
  • preskok, pok ali občutek zatikanja v sklepu,
  • nelagodje pri vstajanju s stola, sklecih ali opiranju na roko,
  • bolečina ali zmanjšana zanesljivost pri metu nad glavo,
  • zmanjšana moč in samozavest pri obremenjevanju roke,
  • ponavljajoči se občutki delnega premika oziroma nestabilnosti sklepa.

    Pri deformaciji komolca, izraziti oteklini po poškodbi, izgubi občutka ali hladni in bledi roki je potreben takojšen zdravniški pregled.
    • 03. Pregled in diagnostika pri nestabilnosti komolca
  • Pregled začnemo s pogovorom o nastanku težav, predhodnih izpahih ali poškodbah ter dejavnostih, pri katerih komolec boli, preskakuje ali popušča.
  • ocenimo gibljivost, moč in nadzor komolca, zapestja ter ramenskega obroča,
  • preverimo občutljivost in odziv ligamentarnih struktur,
  • izvedemo izbrane klinične teste za medialno ali posterolateralno nestabilnost,
  • opazujemo obremenjevanje roke pri potiskanju, opiranju, vlečenju ali športnih nalogah,
  • preverimo morebitne nevrološke simptome in druge možne vzroke težav.

    Po akutni poškodbi je lahko potrebno rentgensko slikanje, pri sumu na pomembnejšo poškodbo vezi ali drugih struktur pa tudi ultrazvočna oziroma magnetnoresonančna diagnostika. Ob sumu na izrazito strukturno nestabilnost pacienta usmerimo na ustrezen zdravniški ali ortopedski pregled.[1]
    • 04. Fizioterapija in rehabilitacija nestabilnega komolca
    Program rehabilitacije prilagodimo vrsti nestabilnosti, poškodovanim strukturam, stabilnosti sklepa in funkcionalnim ciljem posameznika:
  • Zaščita in postopna obnova gibljivosti – po akutni poškodbi upoštevamo zdravniška navodila ter preprečujemo nepotrebno togost sklepa. Pri medicinsko obravnavanem in stabilnem enostavnem izpahu je zgodnje zaščiteno razgibavanje povezano s hitrejšim vračanjem gibljivosti in funkcije. [2]
  • Progresivna terapevtska vadba – krepimo mišice komolca, podlakti, zapestja, rame in lopatice, ki sodelujejo pri dinamičnem nadzoru sklepa. Program izvajamo v okviru individualne terapevtske vadbe.
  • Živčno-mišični nadzor – vadimo nadzor položaja komolca, stabilnost pri opiranju na roko ter prilagajanje na nenadne ali hitrejše obremenitve.
  • Postopna vrnitev k dejavnostim – program napreduje od osnovnih gibov do potiskanja, vlečenja, prenašanja bremen, metov in športno specifičnih nalog.
  • Dopolnilne manualne tehnike – kadar so prisotne omejena gibljivost ali spremljajoče mišične težave, lahko vključimo
    manualno terapijo. Ta podpira izboljšanje gibanja, medtem ko stabilnost gradimo predvsem s postopno aktivno rehabilitacijo.

    • Pri izbranih delnih poškodbah ulnarnega kolateralnega ligamenta je lahko ustrezno vodena neoperativna rehabilitacija uspešna. Pri ponavljajočem se mehanskem popuščanju, večji strukturni poškodbi ali neuspehu konservativne obravnave je potrebna ortopedska presoja. [3][4]
    05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul
    Pri nestabilnosti komolca se ne osredotočimo samo na mesto bolečine, temveč ocenimo dejavnike, ki vplivajo na nadzor in obremenjevanje celotne roke:
  • opravimo individualno fizioterapevtsko oceno gibljivosti, moči, stabilnosti in funkcije,
  • določimo verjetno obliko nestabilnosti in prepoznamo znake, pri katerih je potrebna dodatna medicinska diagnostika,
  • pripravimo osebno prilagojen program terapevtske vadbe,
  • po potrebi vključimo manualno terapijo za spremljajoče omejitve gibljivosti in mišične težave,
  • obremenitve postopoma stopnjujemo do vsakodnevnih, delovnih ali športnih nalog,
  • napredek spremljamo glede na simptome, stabilnost, moč in sposobnost varnega obremenjevanja roke.

    Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Dostopna je tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.

    Pošljite nam opis svojih težav prek spletnega obrazca ali nas pokličite na 040 782 014.

    • 06. Pogosta vprašanja o nestabilnosti komolca
    Ali nestabilnost komolca vedno nastane po izpahu?
    Ne. Lahko se razvije po izpahu ali drugi poškodbi vezi, vendar tudi zaradi ponavljajočih se valgusnih obremenitev pri športih z meti nad glavo. Včasih se simptomi pojavijo šele dalj časa po prvotni poškodbi.

    Kakšna je razlika med medialno in lateralno nestabilnostjo?
    Pri medialni oziroma valgusni nestabilnosti je prizadet predvsem ulnarni kolateralni ligament na notranji strani komolca. Posterolateralna rotatorna nestabilnost je povezana z lateralnim ligamentarnim kompleksom in se lahko kaže s popuščanjem ali preskokom pri opiranju na roko.

    Ali vsaka bolečina na notranji ali zunanji strani komolca pomeni nestabilnost?
    Ne. Podobne simptome lahko povzročajo tendinopatije, poškodbe mišic, draženje živcev, sklepne spremembe ali težave iz vratne hrbtenice. Zato je pomemben usmerjen klinični pregled.

    Ali lahko fizioterapija ponovno stabilizira komolec?
    Pri funkcionalni nestabilnosti in izbranih delnih poškodbah lahko rehabilitacija pomembno izboljša mišični nadzor, moč in zanesljivost komolca. Pri izraziti strukturni nestabilnosti ali ponavljajočih se izpahih je potrebna tudi ortopedska presoja.

    Kdaj se lahko po izpahu začne fizioterapija?
    Po zdravniški naravnavi in oceni stabilnosti sklepa. Pri stabilnem enostavnem izpahu se praviloma spodbuja zgodnje zaščiteno razgibavanje, program pa mora upoštevati navodila zdravnika in značilnosti poškodbe.

    Kdaj se lahko vrnem k delu ali športu?
    Vrnitev temelji na zadostni gibljivosti, moči, stabilnosti in samozavesti pri obremenjevanju roke. Pred vrnitvijo preverimo tudi naloge, značilne za posameznikovo delo ali šport.
    Fizioterapija komolca

    Plezalski komolec

    Plezalski komolec je skupno poimenovanje za bolečine in preobremenitvene težave komolca, ki se pojavljajo pri športnem plezanju in balvanskem plezanju. Ponavljajoče se prijemanje, vlečenje, zaklepanje roke in dinamični gibi močno obremenjujejo mišice, tetive in živce okoli komolca.[1]

    Najpogosteje so prizadete tetive upogibalk in iztegovalk zapestja, brahialis, distalna tetiva bicepsa ali triceps. Podobne simptome lahko povzroča tudi draženje ulnarnega živca, zato je pred izbiro rehabilitacije pomembno ugotoviti dejanski izvor težav.[2]
    [3]

    PREBERI VEČ
    Naroči se na pregled
    Fizioterapevtski pregled in ocena bolečin v komolcu
    01. Katere težave zajema plezalski komolec?
    Bolečina v komolcu pri plezalcih lahko izvira iz različnih struktur:
  • medialna epikondilalgija – preobremenitev skupnega narastišča upogibalk zapestja in prstov na notranji strani komolca;
  • lateralna epikondilalgija – težava tetiv iztegovalk zapestja na zunanji strani komolca;
  • tendinopatija brahialisa ali distalnega bicepsa – bolečina v sprednjem delu komolca pri vlečenju in močnem upogibanju roke;
  • tendinopatija tricepsa – bolečina v zadnjem delu komolca pri potiskanju ali dinamičnih gibih;
  • draženje ulnarnega živca – bolečina na notranji strani komolca, ki jo lahko spremljata mravljinčenje ali zmanjšan občutek v mezincu in prstancu;
  • poškodbe ligamentov ali sklepa – pogostejše po padcu, nenadnem sunku ali izpahu komolca.

    Ker se simptomi različnih stanj lahko prekrivajo, mesto bolečine samo po sebi še ne določa diagnoze.[1][3]

    • 02. Simptomi in pregled plezalskega komolca
    Značilni simptomi so lahko:
  • bolečina na notranji, zunanji, sprednji ali zadnji strani komolca,
  • bolečina pri močnem prijemu, vlečenju ali zaklepanju roke,
  • zmanjšana moč prijema in hitrejše utrujanje podlakti,
  • bolečina pri zgibih, visenju, dinamičnih gibih ali previsnih smereh,
  • jutranja togost ali občutljivost po plezanju,
  • mravljinčenje v mezincu in prstancu pri draženju ulnarnega živca,
  • preskok, oteklina ali občutek nestabilnosti po akutni poškodbi

    Pri pregledu ocenimo mesto in značilnosti bolečine, gibljivost, moč prijema, mišice podlakti, biceps in triceps ter nadzor rame in lopatice. Preverimo tudi položaje in gibe, ki so značilni za plezanje. Slikovna diagnostika je smiselna ob akutni poškodbi, izraziti izgubi moči, nevroloških simptomih ali nejasni klinični sliki.
    • 03. Fizioterapija in rehabilitacija plezalskega komolca
    Rehabilitacijo prilagodimo prizadeti strukturi, trajanju težav, trenutnim plezalnim obremenitvam in ciljem posameznika.
  • Prilagoditev obremenitev – začasno zmanjšamo gibe, prijeme ali intenzivnost, ki izrazito izzovejo simptome, hkrati pa ohranimo sprejemljivo telesno dejavnost.
  • Postopna terapevtska vadba – obremenjujemo tetive in mišice podlakti, brahialis, biceps, triceps ter mišice rame in lopatice. Program izvajamo v okviru individualne terapevtske vadbe.
  • Vadba prijema in vlečenja – od osnovnih izometričnih in dinamičnih vaj napredujemo do zgibov, visenja, zaklepanja roke ter plezalno specifičnih obremenitev.
  • Manualna obravnava – pri spremljajoči mišični napetosti ali omejeni gibljivosti lahko vključimo manualno terapijo.
  • Dopolnilne metode – pri s pregledom opredeljeni tendinopatiji lahko glede na fazo težave vključimo TECAR terapijo, lasersko terapijo ali udarne valove ESWT. Metode povezujemo s postopnim aktivnim obremenjevanjem.

    Cilj rehabilitacije je ponovno vzpostaviti sposobnost komolca in podlakti za varno prenašanje sil, ki nastajajo med prijemanjem, vlečenjem in plezanjem.
    • 04. Postopna vrnitev k plezanju
    Vrnitev k plezanju naj ne temelji samo na odsotnosti bolečine ali času od nastanka težav. Pred napredovanjem ocenimo moč, vzdržljivost, gibljivost in odziv komolca na plezalno obremenitev.

  • najprej uvedemo lažje smeri in večje, udobnejše oprimke,
  • zmanjšamo intenzivno balvansko plezanje in eksplozivne gibe,
  • obseg plezanja povečujemo postopoma,
  • spremljamo simptome med vadbo in v naslednjih 24 urah,
  • zahtevnejše prijeme, previsne smeri, zgibe in dinamične gibe vključujemo postopno,
  • med zahtevnimi treningi zagotovimo ustrezno regeneracijo.

    Raziskave kažejo, da so pri preobremenitvenih poškodbah plezalcev pomembni ustrezno načrtovanje treninga, postopno povečevanje zahtevnosti in upoštevanje predhodnih poškodb.[4]
    • 05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
    Obravnavo začnemo s fizioterapevtsko oceno, pri kateri ugotovimo, katera struktura povzroča težave in katere plezalne obremenitve jo prekomerno dražijo:
  • ocenimo gibljivost, moč prijema in funkcijo celotne roke,
  • pregledamo komolec, podlaket, zapestje, ramo in lopatico,
  • preverimo morebitno draženje živca ali znake pomembnejše poškodbe,
  • pripravimo individualni program rehabilitacije,
  • obremenitve postopoma prilagajamo do varne vrnitve k plezanju,
  • po potrebi sodelujemo z zdravnikom oziroma priporočimo dodatno diagnostiko.

    Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Dostopna je tudi plezalcem iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.


    Pošljite nam opis težav prek spletnega obrazca ali nas pokličite na 040 782 014.

    • 06. Pogosta vprašanja o plezalskem komolcu
    Ali je plezalski komolec enaka težava kot golfski komolec?
    Ne vedno. Medialna epikondilalgija je pri plezalcih pogosta, vendar lahko bolečina izvira tudi iz lateralnih tetiv, brahialisa, bicepsa, tricepsa, živca ali ligamentov.

    Ali moram zaradi bolečine popolnoma prenehati plezati?
    Popolna prekinitev ni vedno potrebna. Obremenitev prilagodimo glede na diagnozo in odziv komolca, nato pa jo postopoma povečujemo. Pri akutni poškodbi ali izraziti izgubi funkcije je pred nadaljevanjem potreben pregled.

    Zakaj me komolec boli samo pri določenih oprimkih?
    Različni prijemi, položaji podlakti in smeri vlečenja različno obremenijo tetive, mišice in živce. Podatek o gibih, ki povzročijo bolečino, nam pomaga pri usmerjanju pregleda in rehabilitacije.

    Ali mravljinčenje v mezincu spada med simptome plezalskega komolca?
    Mravljinčenje v mezincu in prstancu lahko kaže na draženje ulnarnega živca. Takšne težave je pomembno razlikovati od tendinopatije, saj zahtevajo drugače usmerjeno rehabilitacijo.

    Kako dolgo traja rehabilitacija?
    Trajanje je odvisno od prizadete strukture, trajanja težav, trenutne zmogljivosti in zahtevnosti plezanja. Napredovanje spremljamo glede na moč, funkcijo in odziv komolca na postopno obremenjevanje.
    Fizioterapija komolca

    Utesnitve živcev
    v komolcu

    Okoli komolca potekajo ulnarni, radialni in mediani živec. Na mestih, kjer živci prehajajo skozi anatomsko ožje prostore, lahko pride do njihovega draženja ali utesnitve. Težave se lahko kažejo kot mravljinčenje, odrevenelost, bolečina ali zmanjšana moč roke in prstov.[1]

    Najpogostejša je utesnitev ulnarnega živca v kubitalnem kanalu, pri kateri se simptomi praviloma širijo proti mezincu in prstancu. Utesnitev radialnega živca lahko povzroča globoko bolečino na zunanji strani komolca in podlakti, redkejša utesnitev medianega živca pa bolečino v sprednjem delu podlakti ter senzorične ali motorične težave v roki.[1][4][5]

    Ker lahko podobne simptome povzročajo tudi težave v vratni hrbtenici, ramenskem obroču ali zapestju, je za izbiro ustrezne obravnave pomembna natančna fizioterapevtska in po potrebi zdravniška diagnostika.

    PREBERI VEČ
    Naroči se na pregled
    Fizioterapevtska obravnava utesnitve ulnarnega živca v komolcu
    01. Vrste utesnitev živcev v komolcu
    Ob komolcu lahko pride do draženja ali utesnitve treh glavnih perifernih živcev:
  • Ulnarni živec – sindrom kubitalnega kanala: ulnarni živec poteka po notranji strani komolca. Njegova utesnitev lahko povzroča mravljinčenje in zmanjšan občutek v mezincu ter delu prstanca, pri napredovalih težavah pa tudi zmanjšano moč prijema in drobnih mišic dlani. [1]
  • Radialni živec – sindrom radialnega kanala: značilna je globoka bolečina na zunanji strani komolca oziroma v zgornjem delu podlakti. Pri prizadetosti zadnjega medkostnega živca se lahko pojavi tudi oslabelost iztegovanja prstov ali zapestja, praviloma brez izrazite motnje občutka.[4]
  • Mediani živec – pronatorni sindrom: gre za redkejšo utesnitev živca v sprednjem delu komolca ali podlakti. Povzroča lahko bolečino v podlakti ter mravljinčenje v palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca. Simptomi so lahko podobni sindromu karpalnega kanala.[5]


    Natančna določitev prizadetega živca je pomembna, saj se način razbremenitve, vadbe in nadaljnje diagnostike med posameznimi utesnitvami razlikuje.
    • 02. Simptomi utesnitve živcev v komolcu
    Simptomi so odvisni od prizadetega živca, mesta utesnitve in trajanja težave. Pojavijo se lahko:
  • mravljinčenje ali odrevenelost podlakti, dlani oziroma posameznih prstov,
  • bolečina na notranji ali zunanji strani komolca,
  • poslabšanje simptomov pri dolgotrajno pokrčenem komolcu ali opiranju nanj,
  • težave med ponavljajočimi se gibi podlakti in zapestja,
  • zmanjšana moč prijema ali slabša spretnost prstov,
  • občutek nerodnosti oziroma izpadanje predmetov iz roke,
  • pri izrazitejši motorični prizadetosti tudi oslabelost mišic roke.

    Pri sindromu kubitalnega kanala so simptomi pogosto izrazitejši ponoči ali kadar je komolec dlje časa pokrčen. Radialni kanal praviloma povzroča predvsem bolečino v zgornjem delu podlakti, utesnitev medianega živca pa lahko posnema težave, ki sicer izvirajo iz zapestja.[1][4]
    [5]

    Ob napredujoči mišični oslabelosti, vidnem zmanjšanju mišic dlani, stalni izgubi občutka ali težavah po večji poškodbi je potreben čimprejšnji zdravniški pregled.
    • 03. Pregled in diagnostika
    Pregled začnemo s pogovorom o mestu in poteku simptomov, dejavnostih, ki težave sprožijo, trajanju težav ter morebitnih poškodbah komolca, vratu ali zapestja.

    Pri kliničnem pregledu ocenimo:
  • razporeditev bolečine, mravljinčenja in zmanjšanega občutka,
  • moč mišic podlakti, dlani in prstov,
  • gibljivost komolca, zapestja in vratne hrbtenice,
  • odziv živca na položaje, pritisk in previdno izvedene provokacijske teste,
  • dejavnike, povezane z delom, športom, spanjem in vsakodnevnimi obremenitvami,
  • morebitne znake težav, ki izvirajo iz vratne hrbtenice, ramena ali zapestja.

    Kadar klinična slika ni jasna, simptomi napredujejo ali je prisotna mišična oslabelost, lahko zdravnik predlaga elektromiografijo in meritve prevajanja po živcu. Ultrazvočna ali magnetnoresonančna preiskava se uporablja predvsem za oceno strukture živca, okoliških tkiv in morebitnih anatomskih vzrokov utesnitve.[1][5]
    • 04. Fizioterapija in rehabilitacija
    Pri blagih in zmernih težavah se obravnava pogosto začne konzervativno. Program prilagodimo prizadetemu živcu, trajanju simptomov, ugotovitvam pregleda ter zahtevam posameznika. [2][3]

    Obravnava zajema:
  • Prilagoditev obremenitev in položajev – zmanjšamo dolgotrajen pritisk na živec ter prilagodimo ponavljajoče se gibe, delovno mesto, športne obremenitve in položaj med spanjem.
  • Zaščita živca – pri utesnitvi ulnarnega živca lahko pomaga izogibanje dolgotrajnemu skrajnemu pokrčenju komolca in neposrednemu opiranju na notranjo stran sklepa. Po potrebi se uporabi ustrezna nočna opora.
  • Mobilizacija živčnega sistema – previdno izvedene vaje drsenja živca lahko vključimo, kadar ne povzročajo stopnjevanja mravljinčenja, odrevenelosti ali drugih nevroloških simptomov.
  • Individualna terapevtska vadba – vključuje postopno izboljšanje gibljivosti, mišične moči in nadzora vratno-ramenskega predela, komolca, podlakti ter zapestja.
  • Manualna terapija – lahko jo vključimo kot podporo izboljšanju gibljivosti okoliških sklepov in zmanjšanju mehanskih obremenitev, ki vplivajo na občutljivost živca.
  • Postopna vrnitev k obremenitvam – delovne, vsakodnevne in športne dejavnosti uvajamo glede na odziv živca, mišično moč ter funkcijo roke.

    Če se kljub ustrezni konzervativni obravnavi simptomi stopnjujejo ali so prisotni izrazita mišična oslabelost, izguba občutka oziroma strukturni vzrok utesnitve, je potrebna nadaljnja specialistična obravnava.
    • 05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
    Pri utesnitvah živcev se ne osredotočimo samo na mesto mravljinčenja, temveč ocenimo celotno pot živca in dejavnike, ki vplivajo na njegove simptome.

  • Individualna fizioterapevtska ocena – ocenimo občutek, mišično moč, gibljivost, funkcijo roke in položaje, ki izzovejo simptome.
  • Prepoznavanje prizadetega živca – ugotavljamo, ali je klinična slika skladna z ulnarnim, radialnim ali medianim živcem ter ali so potrebne dodatne medicinske preiskave.
  • Osebno prilagojen načrt – povežemo razbremenitev živca, prilagoditev vsakodnevnih obremenitev, manualno terapijo in
    individualno terapevtsko vadbo.
  • Spremljanje napredka – spremljamo spremembe občutka, moči, spretnosti roke in tolerance obremenitev.
  • Postopna vrnitev k dejavnostim – program prilagodimo vašemu delu, športu in drugim funkcionalnim ciljem.

    Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Dostopna je tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.

    Pošljite nam opis svojih težav prek spletnega obrazca ali nas pokličite na 040 782 014.
    • 06. Pogosta vprašanja o utesnitvah živcev v komolcu
    Ali mravljinčenje v mezincu in prstancu vedno izvira iz komolca?
    Ne vedno. Takšna razporeditev simptomov pogosto kaže na ulnarni živec, vendar je ta lahko razdražen v predelu komolca, zapestja ali višje v poteku živca. Podobne simptome lahko povzročajo tudi težave v vratni hrbtenici, zato je za določitev izvora simptomov pomemben klinični pregled.

      Kako razlikujemo utesnitev živca v komolcu od težave v vratu ali zapestju?
      Pri pregledu ocenimo razporeditev simptomov, gibljivost vratu in zgornjega uda, mišično moč, občutek ter odziv simptomov na različne položaje in klinične teste. Tako ugotavljamo, ali težava verjetneje izvira iz komolca, vratne hrbtenice ali zapestja. Kadar ugotovitve niso jasne, so lahko potrebne dodatne medicinske preiskave.

        Ali moram zaradi utesnitve živca popolnoma prenehati z delom ali športom?
        Popolna prekinitev vseh dejavnosti običajno ni potrebna. Najprej prilagodimo položaje in obremenitve, ki izrazito sprožajo simptome. Nato z individualno terapevtsko vadbo postopoma izboljšujemo moč, nadzor gibanja in sposobnost roke za ponovno opravljanje dela ali športnih aktivnosti.

          Ali se lahko utesnitev ulnarnega živca izboljša brez operacije?
          Blage in zmerne težave lahko pogosto obravnavamo s prilagoditvijo obremenitev, zaščito živca, ustrezno terapevtsko vadbo ter po potrebi manualno terapijo. Pri napredujoči oslabelosti, mišičnem usihanju ali vztrajni izgubi občutka je potrebna specialistična ocena. [2] [3]

            Ali so vaje drsenja živca primerne za vsakogar?
            Vaje drsenja živca izberemo glede na prizadeti živec, občutljivost simptomov in ugotovitve pregleda. Izvajamo jih nadzorovano in jih vključimo v širši program individualne terapevtske vadbe. Vaje ne smejo povzročati trajnega povečanja mravljinčenja, odrevenelosti ali bolečine.

              Katere fizioterapevtske metode lahko vključimo v obravnavo?
              Osnovo obravnave predstavljajo prilagoditev obremenitev, zaščita živca in individualno prilagojena terapevtska vadba.
              Glede na ugotovitve pregleda lahko vključimo tudi manualno terapijo za izboljšanje gibljivosti vratne hrbtenice, ramenskega obroča, komolca ali zapestja. Pri izbranih pacientih lahko HiToP terapijo uporabimo kot podporo senzorični ali mišični stimulaciji. Kombinacijo metod določimo glede na prizadeti živec, stopnjo težave in funkcionalne cilje posameznika. [3]


                Kako dolgo traja rehabilitacija utesnitve živca?
                Trajanje je odvisno od mesta in stopnje utesnitve, časa trajanja simptomov, prisotnosti mišične oslabelosti ter vsakodnevnih obremenitev. Napredek spremljamo glede na občutek, mišično moč, spretnost roke in zmožnost izvajanja izbranih dejavnosti. Program nato postopoma prilagajamo odzivu živca in doseženim funkcionalnim ciljem.
    Fizioterapija komolca

    Burzitis
    komolca

    Burzitis komolca oziroma olekranonski burzitis je otekanje površinske burze, ki leži med kožo in kostnim vrhom na zadnji strani komolca. Burza zmanjšuje trenje med kožo in kostjo, ob draženju pa se lahko v njej začne nabirati tekočina.[1]

    Najpogostejši znak je mehka ali napeta oteklina na zadnji strani komolca. Pojavi se lahko zaradi ponavljajočega se naslanjanja na komolec, neposrednega udarca, vnetne bolezni ali okužbe. [2]

    Če oteklino spremljajo izrazita rdečina, toplota, hitro naraščajoča bolečina, rana na koži ali povišana telesna temperatura, je potreben čimprejšnji zdravniški pregled zaradi možnosti septičnega burzitisa.

    PREBERI VEČ
    Naroči se na pregled
    Burzitis komolca oziroma vnetje olekranonske burze
    01. Vzroki in vrste burzitisa komolca
    Burzitis komolca razvrstimo glede na njegov vzrok:
  • Mehanski oziroma mikrotravmatski burzitis nastane zaradi ponavljajočega se pritiska, na primer pri pogostem naslanjanju komolca na trdo podlago.
  • Travmatski ali krvavitveni burzitis se lahko pojavi po neposrednem udarcu ali padcu na komolec.
  • Vnetni burzitis je lahko povezan s protinom, revmatoidnim artritisom ali drugimi sistemskimi vnetnimi stanji.
  • Septični burzitis je posledica okužbe. Bakterije lahko v burzo vstopijo skozi rano, odrgnino, vbod ali okuženo kožo v okolici komolca.

    Določitev verjetnega vzroka je pomembna, ker se obravnava neinfekcijskega in septičnega burzitisa bistveno razlikuje.[1][2]
    • 02. Simptomi in znaki okužbe
    Najpogostejši simptomi burzitisa komolca so:
  • vidna ali tipna oteklina na zadnji strani komolca,
  • občutljivost pri dotiku ali naslanjanju na komolec,
  • bolečina pri gibanju, pritisku ali večji obremenitvi,
  • napetost kože nad oteklino,
  • omejena končna fleksija komolca pri večji oteklini.

    Pri neinfekcijskem burzitisu je gibljivost komolca pogosto večinoma ohranjena, oteklina pa je lahko prisotna tudi brez izrazite bolečine.


    Čimprejšnji zdravniški pregled je potreben, če se pojavijo izrazita rdečina in toplota, hitro naraščajoča oteklina ali bolečina, izcedek, rana nad burzo, povišana telesna temperatura ali splošno slabo počutje. Odsotnost vročine okužbe ne izključuje.[2]
    • 03. Pregled in diagnostika burzitisa komolca
    Pri pregledu ocenimo nastanek in trajanje otekline, morebitno poškodbo, ponavljajoče se pritiske na komolec ter prisotnost rane, rdečine ali drugih znakov okužbe:
  • pregled kože, otekline in občutljivosti burze,
  • ocena gibljivosti in funkcije komolca,
  • pregled mišične moči in obremenjevanja zgornjega uda,
  • prepoznavanje dejavnikov pri delu, športu ali vsakodnevnih položajih,
  • preverjanje znakov, zaradi katerih je potrebna zdravniška obravnava.

    Ultrazvočni pregled lahko pomaga potrditi nabiranje tekočine in razlikovati burzitis od drugih sprememb v okolici komolca. Ob sumu na okužbo lahko zdravnik opravi punkcijo burze in laboratorijsko analizo tekočine. Po poškodbi ali sumu na kostno spremembo je lahko potrebno tudi rentgensko slikanje.[1][2]
    • 04. Zdravljenje in fizioterapija burzitisa komolca
    Obravnava je odvisna od vzroka, velikosti otekline, bolečine in vpliva težave na uporabo roke.


    Pri potrjenem neinfekcijskem burzitisu lahko program vključuje:
  • začasno prilagoditev obremenitev in zmanjšanje neposrednega pritiska na komolec,
  • uporabo ustrezne zaščitne podloge ali kompresije, kadar je ta primerna,
  • postopno obnovo gibljivosti komolca,
  • manualno terapijo okoliških mišic in sklepnih struktur, kadar so prisotne spremljajoče omejitve,
  • individualno terapevtsko vadbo za obnovo moči, nadzora in funkcije zgornjega uda,
  • postopno vrnitev k delu, športu in drugim obremenitvam.


    • Neposrednega agresivnega pritiska ali masaže povečane burze ne izvajamo. Pri sumu na okužbo fizioterapevtsko obravnavo odložimo in pacienta usmerimo na zdravniški pregled.


    Raziskave pri neinfekcijskem olekranonskem burzitisu podpirajo predvsem konzervativno obravnavo z zaščito pred pritiskom, prilagoditvijo aktivnosti in po potrebi kompresijo. O punkciji, zdravilih ali drugih medicinskih posegih odloča zdravnik.[3][4]
    05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?

    Obravnavo začnemo s fizioterapevtsko oceno in preverjanjem, ali so prisotni znaki, zaradi katerih je najprej potrebna zdravniška diagnostika:

  • Opredelitev težave – ocenimo oteklino, kožo, bolečino, gibljivost in funkcijo komolca.
  • Prepoznavanje vzroka – preverimo poškodbe, ponavljajoče se pritiske, delovne položaje in športne obremenitve.
  • Individualni načrt – določimo prilagoditve obremenitev ter po potrebi vključimo manualno terapijo in individualno terapevtsko vadbo.
  • Postopna vrnitev k dejavnostim – obremenitve povečujemo glede na oteklino, bolečino in funkcijo roke.

    Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Dostopna je tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.
    • 06. Pogosta vprašanja o burzitisu komolca
    Ali je vsaka oteklina na zadnji strani komolca burzitis?
    Ne. Podobno oteklino lahko povzročijo poškodba, podkožna sprememba, vnetje sklepa, protin ali okužba. Zato je pomembna ocena nastanka težave, kože, bolečine in gibljivosti komolca.

      Ali je burzitis komolca vedno boleč?
      Ne. Pri dolgotrajnem neinfekcijskem burzitisu je lahko prisotna predvsem mehka oteklina z malo bolečine. Večja občutljivost, toplota in rdečina zahtevajo dodatno pozornost.

        Kdaj moram zaradi burzitisa obiskati zdravnika?
        Čimprejšnji pregled je potreben pri izraziti rdečini ali toploti, hitro naraščajoči bolečini in oteklini, rani ali izcedku, povišani telesni temperaturi ter splošnem slabem počutju.

          Ali lahko fizioterapija pomaga pri burzitisu komolca?
          Pri neinfekcijskem burzitisu lahko fizioterapija pomaga prepoznati in prilagoditi mehanske obremenitve, izboljšati gibljivost ter obnoviti moč in funkcijo roke. Pri sumu na okužbo je najprej potrebna zdravniška obravnava.

            Ali lahko oteklino z masažo odpravimo?
            Neposredna intenzivna masaža povečane burze ni priporočljiva, saj lahko dodatno razdraži tkivo. Obravnava je usmerjena predvsem v zmanjšanje pritiska na komolec, prilagoditev obremenitev in odpravljanje spremljajočih funkcionalnih omejitev.

              Ali je treba tekočino iz burze vedno odstraniti?
              Ne. Veliko neinfekcijskih burzitisov se obravnava brez punkcije. O potrebi po odvzemu tekočine odloči zdravnik, zlasti kadar je treba izključiti okužbo ali protin. [3]

                Kje izvajate fizioterapijo burzitisa komolca na Koroškem?
                Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.

    Avtorstvo in strokovni viri

    Strokovno vsebino pripravil:
    Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
    Center fizioterapije Šepul, Ravne na Koroškem

    Področje obravnave: mišično-skeletna fizioterapija, rehabilitacija poškodb komolca, periferne utesnitve živcev, manualna terapija in individualna terapevtska vadba.

    Zadnja strokovna posodobitev: 25. avgust 2026

    Vsebina je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega fizioterapevtskega ali zdravniškega pregleda. Mravljinčenje, izguba občutka in zmanjšana mišična moč imajo lahko različne vzroke, zato način obravnave določimo glede na klinično oceno in po potrebi dodatno medicinsko diagnostiko.

    Uporabljeni strokovni viri

    Teniški komolec

    1. Lucado AM, Day JM, Vincent JI, MacDermid JC, Fedorczyk J, Grewal R, Martin RL. Lateral Elbow Pain and Muscle Function Impairments: Clinical Practice Guidelines. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2022;52(12):CPG1–CPG111. doi:10.2519/jospt.2022.0302
    2. Singh HP, Watts AC, Bateman M, et al. BESS patient care pathway: Tennis elbow. Shoulder & Elbow. 2023;15(4):348–359. doi:10.1177/17585732231170793
    3. Karaca İ, Gül H, Erel S. Comparison of extracorporeal shock wave therapy and high-intensity laser therapy on pain, grip strength, and function in patients with lateral epicondylalgia: a randomized controlled study. Lasers in Medical Science. 2022;37(8):3309–3317. doi:10.1007/s10103-022-03631-y
    4. Taheri P, Maghroori R, Arzaghi S. The Assessment of TECAR Therapy Efficacy to Manage Lateral Epicondylitis: A Randomized Clinical Trial. Advanced Biomedical Research. 2025;14:129. doi:10.4103/abr.abr_202_24
    5. Tan MS, Karakuzu Güngör Z. The combined effect of radial extracorporeal shockwave therapy and exercise in lateral epicondylitis: A randomized controlled trial. Journal of Orthopaedic Science. 2026; spletna objava pred tiskom. doi:10.1016/j.jos.2026.03.006

    Golfski komolec

    1. Donaldson O, Vannet N, Gosens T, Kulkarni R. Tendinopathies Around the Elbow Part 2: Medial Elbow, Distal Biceps and Triceps Tendinopathies. Shoulder & Elbow. 2014;6(1):47–56. doi:10.1111/sae.12022
    2. Konarski W, Poboży T, Kotela A, Hordowicz M, Poboży K. Ultrasound in the Differential Diagnosis of Medial Epicondylalgia and Medial Elbow Pain—Imaging Findings and Narrative Literature Review. Healthcare. 2022;10(8):1529. doi:10.3390/healthcare10081529
    3. See ZH, Loo CE, Jaafar Z. Eccentric Exercise Therapy for Medial Epicondylitis: A Systematic Review of Clinical Outcomes. Complementary Therapies in Medicine. 2026;98:103364. doi:10.1016/j.ctim.2026.103364

    Artroza in artritis komolčnega sklepa

    1. Martinez-Catalan N, Sanchez-Sotelo J. Primary Elbow Osteoarthritis: Evaluation and Management. Journal of Clinical Orthopaedics and Trauma. 2021;19:67–74. doi:10.1016/j.jcot.2021.05.002
    2. Rausch Osthoff AK, Vliet Vlieland TPM, Ferreira RJO, et al. EULAR recommendations for physical activity in people with inflammatory arthritis and osteoarthritis: 2025 update. Annals of the Rheumatic Diseases. 2026;85(6):1026–1038. doi:10.1016/j.ard.2026.03.006
    3. England BR, Smith BJ, Baker NA, et al. 2022 American College of Rheumatology Guideline for Exercise, Rehabilitation, Diet, and Additional Integrative Interventions for Rheumatoid Arthritis. Arthritis & Rheumatology. 2023;75(8):1299–1311. doi:10.1002/art.42507

    Tendinopatije in poškodbe tetiv komolčnega sklepa

    1. Hamoodi Z, Winton J, Bhalaik V. Partial tear of the distal biceps tendon: Current concepts. Journal of Orthopaedics. 2022;32:18–24. doi:10.1016/j.jor.2022.05.002
    2. Kholinne E, Al-Ramadhan H, Bahkley AM, Alalwan MQ, Jeon IH. MRI overestimates the full-thickness tear of distal triceps tendon rupture. Journal of Orthopaedic Surgery. 2018;26(2). doi:10.1177/2309499018778364
    3. Pavlova AV, Shim JSC, Moss R, et al. Effect of resistance exercise dose components for tendinopathy management: a systematic review with meta-analysis. British Journal of Sports Medicine. 2023;57(20):1327–1334. doi:10.1136/bjsports-2022-105754
    4. Furia JP, Rompe JD, Maffulli N, Cacchio A, Schmitz C. Radial Extracorporeal Shock Wave Therapy Is Effective and Safe in Chronic Distal Biceps Tendinopathy. Clinical Journal of Sport Medicine. 2017;27(5):430–437. doi:10.1097/JSM.0000000000000399

    Nestabilnost komolca

    1. Karbach LE, Elfar J. Elbow Instability: Anatomy, Biomechanics, Diagnostic Maneuvers, and Testing. Journal of Hand Surgery American Volume. 2017;42(2):118–126. DOI: 10.1016/j.jhsa.2016.11.025
    2. Catapano M, Pupic N, Multani I, Wasserstein D, Henry P. Early functional mobilization for non-operative treatment of simple elbow dislocations: a systematic review. Shoulder & Elbow. 2022;14(2):211–221. DOI: 10.1177/1758573220957631
    3. Gopinatth V, Batra AK, Khan ZA, et al. Return to Sport After Nonoperative Management of Elbow Ulnar Collateral Ligament Injuries: A Systematic Review and Meta-analysis. American Journal of Sports Medicine. 2023;51(14):3858–3869. DOI: 10.1177/03635465221150507
    4. Badhrinarayanan S, Desai A, Watson JJ, et al. Indications, Outcomes, and Complications of Lateral Ulnar Collateral Ligament Reconstruction of the Elbow for Chronic Posterolateral Rotatory Instability: A Systematic Review. American Journal of Sports Medicine. 2021;49(3):830–837. DOI: 10.1177/0363546520927412

    Plezalski komolec

    1. Leung J. A Guide to Indoor Rock Climbing Injuries. Current Sports Medicine Reports. 2023;22(2):55–60. DOI: 10.1249/JSR.0000000000001036
    2. Sims LA. Upper Extremity Injuries in Rock Climbers: Diagnosis and Management. Journal of Hand Surgery American Volume. 2022;47(7):662–672. DOI: 10.1016/j.jhsa.2022.01.009
    3. Meller LLT, Allen MR, Sigua LH, Hooper J, Vitale K. More Than Just Another Elbow Tendinopathy: A Case Series of Misdiagnosed Ulnar Nerve Compression and Review of Common Upper Extremity Misdiagnoses in Climbing. Current Sports Medicine Reports. 2024;23(10):340–347. DOI: 10.1249/JSR.0000000000001199
    4. Quarmby A, Zhang M, Geisler M, et al. Risk factors and injury prevention strategies for overuse injuries in adult climbers: a systematic review. Frontiers in Sports and Active Living. 2023;5:1269870. DOI: 10.3389/fspor.2023.1269870

    Utesnitve živcev v komolcu

    1. Nakashian MN, Ireland D, Kane PM. Cubital Tunnel Syndrome: Current Concepts. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2020;13(4):520–524. DOI: 10.1007/s12178-020-09650-y
    2. Kooner S, Cinats D, Kwong C, Matthewson G, Dhaliwal G. Conservative Treatment of Cubital Tunnel Syndrome: A Systematic Review. Orthopedic Reviews. 2019;11(2):7955. DOI: 10.4081/or.2019.7955
    3. Wolny T, Fernández-de-las-Peñas C, Buczek T, Domin M, Granek A, Linek P. The Effects of Physiotherapy in the Treatment of Cubital Tunnel Syndrome: A Systematic Review. Journal of Clinical Medicine. 2022;11(14):4247. DOI: 10.3390/jcm11144247
    4. Levina Y, Dantuluri PK. Radial Tunnel Syndrome. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2021;14:205–213. DOI: 10.1007/s12178-021-09703-w
    5. Binsaleem S. Median Nerve Entrapment Neuropathy: A Review on the Pronator Syndrome. 2024. PubMed PMID: 39872334

    Burzitis komolca

    1. Blackwell JR, Hay BA, Bolt AM, Hay SM. Olecranon bursitis: a systematic overview. Shoulder & Elbow. 2014;6(3):182–190. DOI: 10.1177/1758573214532787
    2. Khodaee M. Common Superficial Bursitis. American Family Physician. 2017;95(4):224–231. Celotno besedilo
    3. Kaur IP, Mughal MS, Aslam F, et al. Non-surgical treatment of aseptic olecranon bursitis: A systematic review. Reumatología Clínica. 2023;19(9):482–487. DOI: 10.1016/j.reumae.2023.05.004
    4. Kim JY, Chung SW, Kim JH, et al. A Randomized Trial Among Compression Plus Nonsteroidal Antiinflammatory Drugs, Aspiration, and Aspiration With Steroid Injection for Nonseptic Olecranon Bursitis. Clinical Orthopaedics and Related Research. 2016;474(3):776–783. DOI: 10.1007/s11999-015-4579-0