FIZIOTERAPIJA IN REHABILITACIJA
Bolečine v kolku
01. Artroza (obraba) kolka
02. Utesnitveni sindrom kolka (FAI)
03. Displazija kolka
05. Burzitis kolka
06. Glutealna tendinopatija in GTPS
07. Izpah (luksacija) kolka
09. Totalna endoproteza kolka
10. Poškodba labruma kolka
11. Sindrom pokanja kolka
12. Zlom kolka
Fizioterapija kolka
Artroza (obraba) kolka
Artroza kolka, imenovana tudi obraba kolka ali koksartroza, je kronična bolezen celotnega kolčnega sklepa. Spremembe zajamejo sklepni hrustanec, kost pod njim, sklepno ovojnico in okoliške mišice. Značilni znaki so bolečina v dimljah, okorelost in zmanjšana gibljivost.
Bolečina se širi po sprednji strani stegna proti kolenu, pojavi pa se tudi v zadnjici ali na zunanji strani kolka. Težave se izrazijo pri hoji, stopnicah, vstajanju, obuvanju in vstopanju v avtomobil. Jakost bolečine in stopnja sprememb na rentgenski ali magnetnoresonančni sliki nista neposredno povezani.[1][4]
Pravočasna fizioterapevtska ocena določi, katere omejitve zmanjšujejo vašo sposobnost gibanja. V Centru fizioterapije Šepul pripravimo individualen program za zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in ohranjanje samostojnosti.[1]
01. Vzroki in dejavniki tveganja artroze kolka
Artroza kolka nastane zaradi prepleta anatomskih, genetskih, presnovnih in mehanskih dejavnikov. Sklep postopno izgublja sposobnost učinkovitega prenašanja obremenitev, gibljivost se zmanjšuje, okoliške mišice pa postajajo šibkejše.
Glavni dejavniki tveganja so:
višja starost in dedna nagnjenost,
predhodna poškodba ali operacija kolka,
razvojna displazija kolka,
spremenjena oblika stegnenice ali sklepne ponvice,
dolgotrajne velike obremenitve pri delu ali športu,
povečana telesna masa,
zmanjšana mišična moč in telesna pripravljenost.
Prisotnost dejavnika tveganja ne določa poteka bolezni. Na bolečino in funkcijo vplivajo tudi količina gibanja, kakovost spanja, splošno zdravje in razporejanje dnevnih obremenitev. [1][2]
Glavni dejavniki tveganja so:
Prisotnost dejavnika tveganja ne določa poteka bolezni. Na bolečino in funkcijo vplivajo tudi količina gibanja, kakovost spanja, splošno zdravje in razporejanje dnevnih obremenitev. [1][2]
02. Simptomi artroze kolka
Najznačilnejši simptomi artroze kolka so:
bolečina v dimljah, ki se širi po sprednji strani stegna proti kolenu,
bolečina pri hoji in obremenitvi, predvsem pri stopnicah, vstajanju in daljšem stanju,
jutranja okorelost, ki pri značilni artrozi traja do približno 30 minut,
omejena notranja rotacija in upogib kolka,
težave pri obuvanju, počepu in vstopanju v avtomobil,
zmanjšana moč mišic kolka in stegna,
šepanje ali krajši korak pri izrazitejši omejitvi,
bolečina ponoči ali v mirovanju pri napredovali simptomatiki.
Bolečina na zunanji strani kolka ni samodejno posledica artroze. Podobne težave povzročajo glutealna tendinopatija oziroma GTPS, burzitis kolka, poškodba labruma, femoroacetabularna utesnitev in težave ledvene hrbtenice.[1]
Bolečina na zunanji strani kolka ni samodejno posledica artroze. Podobne težave povzročajo glutealna tendinopatija oziroma GTPS, burzitis kolka, poškodba labruma, femoroacetabularna utesnitev in težave ledvene hrbtenice.[1]
03. Pregled in diagnostika artroze kolka
Fizioterapevtski pregled vključuje pogovor o razvoju simptomov ter oceno gibljivosti kolka, mišične moči, ravnotežja, hoje in funkcionalnih nalog. Pregledamo tudi ledveno hrbtenico in druge možne izvore prenesene bolečine.
Čimprejšnji zdravniški pregled je potreben ob:
nenadni hudi bolečini ali nezmožnosti obremenitve noge po poškodbi,
vročem in izrazito bolečem sklepu,
povišani telesni temperaturi ali splošnem slabem počutju,
hitrem in nepojasnjenem poslabšanju,
stalni močni nočni bolečini skupaj s splošnimi simptomi,
napredujoči mišični oslabelosti ali izgubi občutka.
Pri odraslih po 45. letu zdravnik artrozo klinično prepozna na podlagi bolečine, povezane z uporabo sklepa, ter jutranje okorelosti, ki traja največ približno 30 minut. Pri značilni klinični sliki magnetna resonanca ni prva preiskava.[2]
Čimprejšnji zdravniški pregled je potreben ob:
04. Fizioterapija in rehabilitacija artroze kolka
Osnovo zdravljenja artroze kolka sestavljajo individualno odmerjena terapevtska vadba, razumevanje bolezni in načrtno uravnavanje obremenitev. Cilj rehabilitacije je zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in večja sposobnost za hojo, delo ter rekreacijo.[1][2]
V obravnavo je lahko vključena:
Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo gibljivost, moč mišic kolka in trupa, vzdržljivost, ravnotežje ter sposobnost hoje. Program stopnjujemo po jasnih merilih in glede na odziv kolka na obremenitev.
Manualna terapija – z mobilizacijo kolčnega sklepa in obravnavo mehkih tkiv zmanjšujemo bolečino, izboljšujemo gibljivost ter pripravljamo kolk na aktivni del rehabilitacije.
TECAR terapija – uporabljamo jo za zmanjševanje bolečine, togosti in mišične napetosti ter kot pripravo na manualno terapijo in terapevtsko vadbo.[6]
HiToP terapija – vključimo jo za mišično stimulacijo, zmanjševanje mišične napetosti in podporo pri obvladovanju bolečine.[7]
Visokoenergijska laserska terapija HILT – vključimo jo v kombiniran rehabilitacijski program za zmanjševanje bolečine in izboljšanje tolerance na gibanje.[5]
Prilagoditev obremenitev – določimo ustrezno količino hoje, stopnic, dela in rekreacije ter pripravimo načrt postopnega povečevanja aktivnosti.
Zdravila in injekcije predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Kadar bolečina, okorelost in izguba funkcije kljub ustrezno izvedenemu konzervativnemu programu pomembno zmanjšujejo kakovost življenja, sledi ortopedska presoja za totalno endoprotezo kolka.[2][3]
V obravnavo je lahko vključena:
Zdravila in injekcije predpisuje oziroma izvaja zdravnik. Kadar bolečina, okorelost in izguba funkcije kljub ustrezno izvedenemu konzervativnemu programu pomembno zmanjšujejo kakovost življenja, sledi ortopedska presoja za totalno endoprotezo kolka.[2][3]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnave ne določimo samo na podlagi rentgenskega izvida. Začetna fizioterapevtska ocena pokaže, katere omejitve povzročajo težave in katera kombinacija terapij ustreza vašim ciljem.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, ravnotežje, hojo in izvedbo izbranih funkcionalnih nalog.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so daljša hoja, lažje stopnice, samostojno obuvanje, mirnejši spanec ali vrnitev k rekreaciji.
Aktivna rehabilitacija – pripravimo individualni program terapevtske vadbe in postopnega povečevanja obremenitev.
Manualna terapija – izboljšamo omejeno gibljivost sklepa in okoliških tkiv ter doseženo spremembo utrdimo z aktivnim gibanjem.
Instrumentalne terapije – TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT vključimo z jasno določenim terapevtskim ciljem ter jih povežemo z aktivnim delom rehabilitacije.
Spremljanje napredka – rezultate preverjamo s testi bolečine, gibljivosti, moči, vstajanja, hoje in stopnic.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 6 do 12 tednov. Program prilagajamo glede na meritve in dosežene cilje.
Fizioterapijo artroze kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 6 do 12 tednov. Program prilagajamo glede na meritve in dosežene cilje.
Fizioterapijo artroze kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o artrozi kolka
Ali je mogoče obrabo kolka odpraviti?
Ne. Terapevtska vadba, manualna terapija in instrumentalne metode ne izbrišejo strukturnih sprememb sklepa. Ustrezno voden rehabilitacijski program zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibljivost ter povečuje sposobnost za hojo in vsakodnevne dejavnosti.
Ali rentgenska slika pokaže, kako močna bo bolečina?
Ne. Stopnja sprememb na sliki in jakost simptomov nista neposredno povezani. Načrt zdravljenja zato temelji na bolečini, gibljivosti, moči in funkcionalnih omejitvah.[4]
Ali je vadba pri artrozi kolka varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana terapevtska vadba je temelj zdravljenja. Odmerek prilagajamo odzivu med vadbo, isti dan in naslednje jutro.
Ali moram zaradi obrabe kolka prenehati hoditi?
Ne. Popolno mirovanje zmanjšuje moč in telesno pripravljenost. Razdaljo, hitrost, teren in odmore prilagodimo trenutni zmogljivosti, nato količino hoje načrtno povečujemo z usmerjeno aktivno rehabilitacijo.
Ali TECAR, HiToP in HILT odpravijo obrabo kolka?
Ne. TECAR terapija, HiToP terapija in visokoenergijska laserska terapija HILT ne obnovijo obrabljenega hrustanca. Uporabljamo jih kot podporo pri zmanjševanju bolečine, togosti in mišične napetosti ter za lažje vključevanje v manualno terapijo in terapevtsko vadbo.
Kdaj je potrebna operacija kolka?
Ortopedska presoja je primerna, ko bolečina, okorelost in izguba funkcije pomembno zmanjšujejo kakovost življenja, ustrezno izveden konzervativni program pa ne doseže sprejemljivega izboljšanja.
Kje izvajate fizioterapijo artroze kolka na Koroškem?
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014
ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Ne. Terapevtska vadba, manualna terapija in instrumentalne metode ne izbrišejo strukturnih sprememb sklepa. Ustrezno voden rehabilitacijski program zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibljivost ter povečuje sposobnost za hojo in vsakodnevne dejavnosti.
Ali rentgenska slika pokaže, kako močna bo bolečina?
Ne. Stopnja sprememb na sliki in jakost simptomov nista neposredno povezani. Načrt zdravljenja zato temelji na bolečini, gibljivosti, moči in funkcionalnih omejitvah.[4]
Ali je vadba pri artrozi kolka varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana terapevtska vadba je temelj zdravljenja. Odmerek prilagajamo odzivu med vadbo, isti dan in naslednje jutro.
Ali moram zaradi obrabe kolka prenehati hoditi?
Ne. Popolno mirovanje zmanjšuje moč in telesno pripravljenost. Razdaljo, hitrost, teren in odmore prilagodimo trenutni zmogljivosti, nato količino hoje načrtno povečujemo z usmerjeno aktivno rehabilitacijo.
Ali TECAR, HiToP in HILT odpravijo obrabo kolka?
Ne. TECAR terapija, HiToP terapija in visokoenergijska laserska terapija HILT ne obnovijo obrabljenega hrustanca. Uporabljamo jih kot podporo pri zmanjševanju bolečine, togosti in mišične napetosti ter za lažje vključevanje v manualno terapijo in terapevtsko vadbo.
Kdaj je potrebna operacija kolka?
Ortopedska presoja je primerna, ko bolečina, okorelost in izguba funkcije pomembno zmanjšujejo kakovost življenja, ustrezno izveden konzervativni program pa ne doseže sprejemljivega izboljšanja.
Kje izvajate fizioterapijo artroze kolka na Koroškem?
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014
ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapija kolka
Utesnitveni sindrom kolka
Utesnitveni sindrom kolka oziroma sindrom femoroacetabularne utesnitve (FAI) je z gibanjem povezana težava kolčnega sklepa. Pri upogibu in zasuku kolka prihaja do povečanega stika med prehodom glave in vratu stegnenice ter robom sklepne ponvice.
Najznačilnejša je globoka bolečina v dimljah pri dolgotrajnem sedenju, globokem počepu, vstopanju v avto, teku in hitrih zasukih. Med druge značilnosti sodijo omejena gibljivost, občutek zategovanja ter preskakovanje v kolku.
Rentgenska oblika cam ali pincer sama ne potrdi diagnoze. Diagnoza FAI temelji na ujemanju simptomov, kliničnih znakov in slikovnih najdb. Ciljno usmerjena fizioterapija izboljšuje gibljivost, mišično moč, nadzor gibanja in zmogljivost za vsakodnevne ter športne obremenitve. [1][2]
01. Vrste utesnitvenega sindroma kolka
Utesnitveni sindrom kolka razdelimo glede na obliko stegnenice in sklepne ponvice:
Cam oziroma stegnenični tip – prehod med glavo in vratom stegnenice ni povsem zaobljen. Pri upogibu in zasuku kolka pride ta del stegnenice v povečan stik z robom sklepne ponvice.
Pincer oziroma acetabularni tip – sklepna ponvica prekriva večji del glavice stegnenice, zato se njen rob pri gibanju prej približa vratu stegnenice.
Mešani tip – združuje značilnosti cam in pincer oblike ter predstavlja kombinacijo sprememb na stegnenici in sklepni ponvici.
Med dejavnike, povezane z razvojem FAI, sodijo anatomija kolka, razvoj skeleta in ponavljajoče se intenzivne športne obremenitve v obdobju rasti. Prisotnost cam ali pincer oblike brez bolečine in funkcionalnih težav ne predstavlja utesnitvenega sindroma kolka.[1]
Med dejavnike, povezane z razvojem FAI, sodijo anatomija kolka, razvoj skeleta in ponavljajoče se intenzivne športne obremenitve v obdobju rasti. Prisotnost cam ali pincer oblike brez bolečine in funkcionalnih težav ne predstavlja utesnitvenega sindroma kolka.[1]
02. Simptomi utesnitvenega sindroma kolka
Najznačilnejši simptom FAI je globoka bolečina v dimljah oziroma sprednjem delu kolka. Težave se stopnjujejo pri položajih, ki združujejo večji upogib in zasuk kolka.
Na FAI pomislimo, kadar so prisotni:
bolečina v dimljah pri dolgotrajnem sedenju;
bolečina pri globokem počepu, izpadnem koraku ali vstopanju v avto;
bolečina pri teku, spremembah smeri in športnih zasukih;
omejena notranja rotacija in upogib kolka;
občutek zategovanja ali pritiska v sprednjem delu kolka;
preskakovanje, zatikanje ali zmanjšano zaupanje v kolk;
zmanjšana športna in delovna zmogljivost.
Enaki simptomi spremljajo tudi poškodbo labruma, displazijo, artrozo kolka, težave iliopsoasa, glutealno tendinopatijo in preneseno bolečino iz ledvene hrbtenice. Klinični pregled zato določi izvor težav in usmeri nadaljnjo obravnavo.[1][2]
Na FAI pomislimo, kadar so prisotni:
Enaki simptomi spremljajo tudi poškodbo labruma, displazijo, artrozo kolka, težave iliopsoasa, glutealno tendinopatijo in preneseno bolečino iz ledvene hrbtenice. Klinični pregled zato določi izvor težav in usmeri nadaljnjo obravnavo.[1][2]
03. Pregled in diagnostika FAI
Diagnoza utesnitvenega sindroma kolka temelji na treh medsebojno povezanih ugotovitvah: značilnih simptomih, kliničnih znakih in slikovnih najdbah.[1]
Pogovor o težavah – preverimo mesto bolečine, vpliv sedenja, počepa, hoje, teka, dela in športa ter dosedanji potek težav.
Ocena gibljivosti – izmerimo upogib, notranjo in zunanjo rotacijo kolka ter primerjamo obe strani.
Klinični testi – s testi FADIR, FABER in drugimi usmerjenimi postopki preverimo, kateri položaji izzovejo znano bolečino. Posamezen pozitiven test sam ne potrdi diagnoze.
Ocena mišične funkcije – preverimo moč mišic kolka in trupa, ravnotežje, hojo, počep ter nadzor spodnjega uda.
Slikovna diagnostika – rentgensko slikanje prikaže kostno obliko in morebitne znake artroze. Magnetna resonanca prikaže labrum, sklepni hrustanec in druga mehka tkiva, kadar te informacije vplivajo na odločitev o zdravljenju.
Po sveži poškodbi z nezmožnostjo obremenitve noge, ob izraziti nočni bolečini, povišani telesni temperaturi, hitro napredujoči mišični oslabelosti ali izgubi občutka je najprej potreben zdravniški pregled.[2]
Po sveži poškodbi z nezmožnostjo obremenitve noge, ob izraziti nočni bolečini, povišani telesni temperaturi, hitro napredujoči mišični oslabelosti ali izgubi občutka je najprej potreben zdravniški pregled.[2]
04. Fizioterapija in rehabilitacija FAI
Konzervativno zdravljenje FAI se začne s strukturiranim programom fizioterapije. Jedro rehabilitacije sestavljajo prilagoditev dražečih položajev, progresivna terapevtska vadba ter izboljšanje moči in nadzora kolka, medenice in trupa.[3][4]
Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo moč mišic kolka in trupa, nadzor medenice, ravnotežje ter izvedbo počepa, teka in športnih sprememb smeri. Program napreduje po rezultatih funkcionalnih meritev.
Manualna terapija – z mobilizacijo sklepa in obravnavo mehkih tkiv zmanjšujemo omejitve gibljivosti ter pripravimo kolk na aktivni del rehabilitacije.
Uravnavanje obremenitev – prilagodimo globino počepa, čas sedenja, obseg teka, športne zasuke in druge položaje, ki stopnjujejo simptome. Obremenitve nato načrtno povečujemo.
TECAR terapija – uporabljamo jo za zmanjševanje bolečine in mišične napetosti ter za lažje izvajanje manualne terapije in terapevtske vadbe.
HiToP terapija – vključimo jo za protibolečinsko električno stimulacijo, mišično aktivacijo in podporo pri obvladovanju napetosti okoli kolka.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – usmerimo jo v zmanjševanje bolečine in izboljšanje tolerance na gibanje pred aktivnim delom rehabilitacije.
Vrnitev k športu in delu – tek, spremembe smeri, globoke položaje in specifične športne naloge vključujemo po doseženih merilih gibljivosti, moči in nadzora.
Po najmanj 12 tednih dosledno izvedene rehabilitacije ponovno ocenimo rezultat. Če bolečina in izguba funkcije ostajata izraziti ter se simptomi ujemajo s kliničnimi in slikovnimi ugotovitvami, sledi ortopedska presoja glede artroskopije kolka. Po operaciji strukturirana rehabilitacija ponovno vzpostavi gibljivost, mišično moč, nadzor in športno zmogljivost.[2][5]
Po najmanj 12 tednih dosledno izvedene rehabilitacije ponovno ocenimo rezultat. Če bolečina in izguba funkcije ostajata izraziti ter se simptomi ujemajo s kliničnimi in slikovnimi ugotovitvami, sledi ortopedska presoja glede artroskopije kolka. Po operaciji strukturirana rehabilitacija ponovno vzpostavi gibljivost, mišično moč, nadzor in športno zmogljivost.[2][5]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnave ne določimo samo na podlagi rentgenske ali magnetnoresonančne slike. Začetna fizioterapevtska ocena pokaže, kateri gibi in obremenitve povzročajo simptome ter katere telesne omejitve je treba vključiti v rehabilitacijski program.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, ravnotežje, nadzor medenice ter izvedbo počepa, hoje, teka in športnih nalog.
Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT. Instrumentalne metode uporabljamo za zmanjševanje bolečine in mišične napetosti ter za učinkovitejše vključevanje v aktivno rehabilitacijo.
Spremljanje rezultatov – napredek preverjamo z različnimi meritvami.
Postopna vrnitev k obremenitvam – delovne in športne naloge povečujemo na podlagi doseženih funkcionalnih meril.
Fizioterapijo utesnitvenega sindroma kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo utesnitvenega sindroma kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja pri FAI
Ali rentgenska najdba cam ali pincer pomeni, da imam FAI?
Ne. Kostni obliki cam in pincer sta prisotni tudi pri ljudeh brez bolečine. Diagnoza utesnitvenega sindroma kolka zahteva ujemanje simptomov, kliničnih znakov in slikovnih ugotovitev. [1]
Kje se čuti bolečina pri utesnitvenem sindromu kolka?
Najznačilnejša je globoka bolečina v dimljah oziroma sprednjem delu kolka. Stopnjujejo jo dolgotrajno sedenje, globok počep, vstopanje v avto, tek in hitri zasuki.
Ali je globok počep pri FAI prepovedan?
Ne. Globino in pogostost počepa najprej prilagodimo trenutni razdražljivosti kolka. Nato z izboljšanjem gibljivosti, moči in nadzora postopno povečujemo globino ter obremenitev.
Ali je vadba pri FAI varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana terapevtska vadba predstavlja temelj konzervativnega zdravljenja. Program prilagajamo meritvam gibljivosti, moči in odzivu na obremenitev. [3][4]
Kako dolgo traja fizioterapija FAI?
Začetni strukturirani rehabilitacijski program načrtujemo za najmanj 12 tednov. Po zaključku ponovno izmerimo bolečino, gibljivost, moč in funkcionalno zmogljivost ter določimo nadaljnje korake.
Kdaj je pri FAI potrebna operacija?
Ortopedska presoja je primerna, ko izrazita bolečina in izguba funkcije ostajata tudi po dosledno izvedenem rehabilitacijskem programu, klinični znaki pa se ujemajo s slikovnimi ugotovitvami.
Kje izvajate fizioterapijo utesnitvenega sindroma kolka na Koroškem?
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Ne. Kostni obliki cam in pincer sta prisotni tudi pri ljudeh brez bolečine. Diagnoza utesnitvenega sindroma kolka zahteva ujemanje simptomov, kliničnih znakov in slikovnih ugotovitev. [1]
Kje se čuti bolečina pri utesnitvenem sindromu kolka?
Najznačilnejša je globoka bolečina v dimljah oziroma sprednjem delu kolka. Stopnjujejo jo dolgotrajno sedenje, globok počep, vstopanje v avto, tek in hitri zasuki.
Ali je globok počep pri FAI prepovedan?
Ne. Globino in pogostost počepa najprej prilagodimo trenutni razdražljivosti kolka. Nato z izboljšanjem gibljivosti, moči in nadzora postopno povečujemo globino ter obremenitev.
Ali je vadba pri FAI varna?
Da. Individualno izbrana in postopno stopnjevana terapevtska vadba predstavlja temelj konzervativnega zdravljenja. Program prilagajamo meritvam gibljivosti, moči in odzivu na obremenitev. [3][4]
Kako dolgo traja fizioterapija FAI?
Začetni strukturirani rehabilitacijski program načrtujemo za najmanj 12 tednov. Po zaključku ponovno izmerimo bolečino, gibljivost, moč in funkcionalno zmogljivost ter določimo nadaljnje korake.
Kdaj je pri FAI potrebna operacija?
Ortopedska presoja je primerna, ko izrazita bolečina in izguba funkcije ostajata tudi po dosledno izvedenem rehabilitacijskem programu, klinični znaki pa se ujemajo s slikovnimi ugotovitvami.
Kje izvajate fizioterapijo utesnitvenega sindroma kolka na Koroškem?
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapija kolka
Displazija kolka
Displazija kolka je razvojna sprememba oblike kolčnega sklepa, pri kateri sklepna ponvica ne prekriva zadostnega dela glavice stegnenice. Zmanjšana kostna stabilnost poveča obremenitev sklepnega hrustanca, labruma in mišic, ki stabilizirajo kolk.
Najznačilnejša je bolečina v dimljah ali sprednjem oziroma zunanjem delu kolka med daljšo hojo, stanjem, tekom, stopnicami in obremenitvijo na eni nogi. Prisotni so tudi občutek nestabilnosti, utrujenost mišic, preskakovanje in zmanjšana športna zmogljivost.
Ciljno usmerjena fizioterapija izboljšuje mišično podporo, nadzor medenice in stabilnost kolka med vsakodnevnimi ter športnimi obremenitvami. Pri izrazitejši displaziji ortopedska ocena določi, ali je potrebno operativno zdravljenje za ohranitev kolčnega sklepa. [1][2]
01. Kaj je displazija kolka?
Pri displaziji kolka je sklepna ponvica preplitka ali drugače usmerjena, zato prekriva manjši del glavice stegnenice. Mišice, labrum in sklepna ovojnica morajo posledično zagotavljati večji delež stabilnosti.
Glede na izraženost ločimo:
Mejno oziroma blago displazijo – pokritost glavice je zmanjšana, simptomi pa so odvisni tudi od mišične zmogljivosti, nadzora gibanja in obremenitev.
Izrazitejšo acetabularno displazijo – zmanjšana kostna pokritost povzroča večjo nestabilnost in obremenitev labruma ter sklepnega hrustanca.
Kombinirane spremembe – poleg oblike ponvice so prisotne spremembe usmerjenosti stegnenice, rotacije kolka ali ohlapnosti sklepnih struktur.
Displazija se razvije med rastjo, simptomi pa se prvič izrazijo tudi v adolescenci ali odrasli dobi. Rentgenska najdba brez bolečine in funkcionalnih omejitev ne pomeni simptomatske displazije. [1][2]
Glede na izraženost ločimo:
Displazija se razvije med rastjo, simptomi pa se prvič izrazijo tudi v adolescenci ali odrasli dobi. Rentgenska najdba brez bolečine in funkcionalnih omejitev ne pomeni simptomatske displazije. [1][2]
02. Simptomi displazije kolka
Simptomi displazije kolka se stopnjujejo pri dejavnostih, ki zahtevajo daljše obremenjevanje sklepa ali nadzor telesa na eni nogi:
bolečina v dimljah ali sprednjem delu kolka;
bolečina na zunanji strani kolka; težave pri daljši hoji, stanju in stopnicah;
bolečina pri teku, skokih in spremembah smeri;
občutek nestabilnosti ali nezanesljivosti kolka;
preskakovanje, zatikovanje ali boleče klikanje;
hitra utrujenost mišic kolka in medenice;
zmanjšana zmogljivost pri delu in športu.
Podobne simptome povzročajo tudi poškodba labruma, utesnitveni sindrom kolka, glutealna tendinopatija, težave iliopsoasa, artroza kolka in bolečina iz ledvene hrbtenice. Usmerjen pregled zato razjasni najverjetnejši izvor težav.[1]
Podobne simptome povzročajo tudi poškodba labruma, utesnitveni sindrom kolka, glutealna tendinopatija, težave iliopsoasa, artroza kolka in bolečina iz ledvene hrbtenice. Usmerjen pregled zato razjasni najverjetnejši izvor težav.[1]
03. Pregled in diagnostika displazije kolka
Diagnoza displazije kolka temelji na povezavi simptomov, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Posamezna meritev ali klinični test ne zadostuje za določitev vzroka bolečine.
Slikovno diagnostiko in končno medicinsko diagnozo določi zdravnik oziroma specialist za kolčni sklep. Zgodnja prepoznava displazije je pomembna zaradi povečane obremenitve labruma in tveganja za razvoj prezgodnje artroze kolka.[2][4]
- Pogovor o simptomih – preverimo mesto bolečine, trajanje težav ter vpliv hoje, stanja, sedenja, stopnic, dela in športa.
- Ocena gibljivosti – izmerimo upogib ter notranjo in zunanjo rotacijo kolka ter primerjamo obe strani.
- Ocena mišične zmogljivosti – preverimo moč mišic kolka in trupa, predvsem mišic, ki nadzorujejo položaj medenice.
- Funkcionalni testi – ocenimo stojo na eni nogi, počep, sestop s stopnice, hojo, tek in športne naloge.
- Klinični testi kolka – s testi za nestabilnost, utesnitev in labrum preverimo, kateri položaji izzovejo znano bolečino.
- Slikovna diagnostika – rentgenska slika medenice prikaže pokritost glavice in usmerjenost sklepne ponvice. Magnetna resonanca prikaže stanje labruma, hrustanca in drugih mehkih tkiv. Računalniška tomografija se uporablja pri podrobnem načrtovanju operativnega zdravljenja.
Slikovno diagnostiko in končno medicinsko diagnozo določi zdravnik oziroma specialist za kolčni sklep. Zgodnja prepoznava displazije je pomembna zaradi povečane obremenitve labruma in tveganja za razvoj prezgodnje artroze kolka.[2][4]
04. Fizioterapija in rehabilitacija displazije kolka
Konzervativna rehabilitacija displazije kolka je usmerjena v izboljšanje dinamične stabilnosti sklepa. Jedro programa sestavljajo progresivna terapevtska vadba, nadzor obremenitev in izboljšanje mišične podpore kolka, medenice ter trupa.[3]
Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo moč zadnjih in stranskih mišic kolka, globokih rotatorjev ter mišic trupa. Program napreduje od osnovnega nadzora medenice do vaj na eni nogi, teka, skokov in športnih nalog.
Nevromišični nadzor – izboljšujemo položaj medenice, kolka in spodnjega uda pri hoji, počepu, sestopu s stopnice ter obremenitvah na eni nogi.
Uravnavanje obremenitev – prilagodimo tek, skoke, daljšo hojo, globoke položaje in dolgotrajno stanje. Obremenitve povečujemo na podlagi bolečine, mišične moči in kakovosti gibanja.
Manualna terapija – usmerimo jo v obravnavo preobremenjenih mišic in omejitev okoliških sklepov. Agresivnega raztezanja in mobilizacije nestabilnega kolka ne izvajamo.
TECAR terapija – uporabljamo jo za zmanjševanje bolečine in napetosti preobremenjenih mišic ter za pripravo na aktivni del rehabilitacije.
HiToP terapija – vključimo jo za protibolečinsko električno stimulacijo, mišično aktivacijo in podporo pri obvladovanju mišične napetosti.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – usmerimo jo v zmanjševanje bolečine in izboljšanje tolerance na gibanje pred terapevtsko vadbo.
Začetni rehabilitacijski cikel traja 8 do 10 tednov. Nato ponovno izmerimo bolečino, moč, nadzor gibanja in funkcionalno zmogljivost. Če kljub izboljšani mišični funkciji ni zmanjšanja simptomov, sledi pregled pri specialistu za ohranitveno kirurgijo kolka.[3][5]
Pri izraziti simptomatski displaziji brez napredovale artroze ortoped presodi o periacetabularni osteotomiji oziroma PAO. Operacija spremeni položaj sklepne ponvice in poveča pokritost glavice stegnenice. Po posegu sledi večfazna fizioterapevtska rehabilitacija.[2]
[6]
Začetni rehabilitacijski cikel traja 8 do 10 tednov. Nato ponovno izmerimo bolečino, moč, nadzor gibanja in funkcionalno zmogljivost. Če kljub izboljšani mišični funkciji ni zmanjšanja simptomov, sledi pregled pri specialistu za ohranitveno kirurgijo kolka.[3][5]
Pri izraziti simptomatski displaziji brez napredovale artroze ortoped presodi o periacetabularni osteotomiji oziroma PAO. Operacija spremeni položaj sklepne ponvice in poveča pokritost glavice stegnenice. Po posegu sledi večfazna fizioterapevtska rehabilitacija.[2]
[6]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo prilagodimo stopnji displazije, simptomom, mišični zmogljivosti in vašim vsakodnevnim oziroma športnim ciljem. Rentgenska najdba je samo eden izmed podatkov, ki jih vključimo v načrt obravnave.
Obravnava lahko zajema:
Fizioterapevtsko oceno – izmerimo gibljivost, mišično moč, ravnotežje, nadzor medenice ter izvedbo hoje, počepa in nalog na eni nogi.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so daljša hoja, manj bolečine med delom, lažje stopnice ali vrnitev k teku in športu.
Individualni program – povežemo
individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Spremljanje rezultatov – napredek preverjamo z različnimi meritvami.
Vrnitev k obremenitvam – tek, skoke, spremembe smeri in druge zahtevne dejavnosti vključimo po doseženih merilih moči, nadzora ter stabilnosti.
Fizioterapijo displazije kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014
ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Obravnava lahko zajema:
individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Fizioterapijo displazije kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014
ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja pri displaziji kolka
Ali displazija kolka vedno povzroča bolečino?
Ne. Nekateri ljudje imajo zmanjšano pokritost glavice brez simptomov.
Ali fizioterapija odpravi displazijo kolka?
Ne. Fizioterapija ne spremeni oblike sklepne ponvice. Individualna terapevtska vadba izboljšuje mišično podporo, dinamično stabilnost in nadzor kolka ter zmanjšuje obremenitev razdraženih struktur.
Ali je vadba pri displaziji kolka varna?
Da. Vaje izberemo glede na stopnjo simptomov in mišično zmogljivost. Program usmerimo v moč, nadzor medenice in kakovost gibanja, agresivnemu raztezanju v skrajne položaje pa se izognemo.
Ali moram zaradi displazije prenehati teči?
Ne. Tek najprej prilagodimo tako, da ne stopnjuje simptomov. Vrnitev k polnemu obsegu teka sledi po izboljšanju mišične moči, nadzora na eni nogi in tolerance na hitrejšo hojo.
Kako dolgo traja fizioterapija displazije kolka?
Začetni program traja od 8 do 10 tednov. Po zaključku ponovno izmerimo simptome, mišično moč, nadzor gibanja in funkcionalno zmogljivost ter določimo nadaljnji načrt.
Kdaj je potrebna operacija displazije kolka?
Ortopedska presoja je potrebna pri izraziti strukturni displaziji, vztrajni bolečini in izgubi funkcije kljub ustrezno izvedeni rehabilitaciji. Pri ohranjenem sklepnem hrustancu se uporablja periacetabularna osteotomija, pri napredovali artrozi pa ortoped presoja druge možnosti zdravljenja.
Ali artroskopija popravi displazijo kolka?
Ne. Artroskopija obravnava labrum in druge strukture v sklepu, ne popravi pa zmanjšane kostne pokritosti glavice. Izbiro operacije zato določi specialist za ohranitveno zdravljenje kolka.
Ne. Nekateri ljudje imajo zmanjšano pokritost glavice brez simptomov.
Ali fizioterapija odpravi displazijo kolka?
Ne. Fizioterapija ne spremeni oblike sklepne ponvice. Individualna terapevtska vadba izboljšuje mišično podporo, dinamično stabilnost in nadzor kolka ter zmanjšuje obremenitev razdraženih struktur.
Ali je vadba pri displaziji kolka varna?
Da. Vaje izberemo glede na stopnjo simptomov in mišično zmogljivost. Program usmerimo v moč, nadzor medenice in kakovost gibanja, agresivnemu raztezanju v skrajne položaje pa se izognemo.
Ali moram zaradi displazije prenehati teči?
Ne. Tek najprej prilagodimo tako, da ne stopnjuje simptomov. Vrnitev k polnemu obsegu teka sledi po izboljšanju mišične moči, nadzora na eni nogi in tolerance na hitrejšo hojo.
Kako dolgo traja fizioterapija displazije kolka?
Začetni program traja od 8 do 10 tednov. Po zaključku ponovno izmerimo simptome, mišično moč, nadzor gibanja in funkcionalno zmogljivost ter določimo nadaljnji načrt.
Kdaj je potrebna operacija displazije kolka?
Ortopedska presoja je potrebna pri izraziti strukturni displaziji, vztrajni bolečini in izgubi funkcije kljub ustrezno izvedeni rehabilitaciji. Pri ohranjenem sklepnem hrustancu se uporablja periacetabularna osteotomija, pri napredovali artrozi pa ortoped presoja druge možnosti zdravljenja.
Ali artroskopija popravi displazijo kolka?
Ne. Artroskopija obravnava labrum in druge strukture v sklepu, ne popravi pa zmanjšane kostne pokritosti glavice. Izbiro operacije zato določi specialist za ohranitveno zdravljenje kolka.
Fizioterapija kolka
Sindrom hruškaste mišice – Piriformis sindrom
Sindrom hruškaste mišice oziroma piriformis sindrom je oblika globokega glutealnega sindroma, pri kateri pride do draženja ishiadičnega živca v bližini hruškaste mišice.
Najznačilnejša je globoka bolečina v zadnjici, ki se stopnjuje med sedenjem, vožnjo, tekom, hojo v klanec in gibi, ki povečajo napetost globokih mišic kolka. Bolečina se širi po zadnji strani stegna, spremljajo pa jo mravljinčenje, pekoč občutek ali občutljivost na pritisk.
Enake simptome povzročajo tudi ledvena radikulopatija, hernija diska in težave sakroiliakalnega sklepa ter druge utesnitve ishiadičnega živca. Usmerjena fizioterapevtska ocena razjasni izvor težav in usmeri individualni rehabilitacijski program.[1][2]
01. Kaj je sindrom hruškaste mišice?
Hruškasta oziroma piriformis mišica poteka od križnice do velikega trohantra stegnenice. Sodeluje pri obračanju kolka, nadzoru stegnenice in stabilizaciji medenice. Ishiadični živec poteka neposredno ob mišici, pri delu ljudi pa skozi njen razdeljeni del.
Do draženja živca v tem predelu vodijo:
preobremenitev globokih mišic kolka pri teku, hoji v klanec in športnih zasukih;
dolgotrajno sedenje in neposreden pritisk na zadnjico;
poškodba zadnjice ali brazgotinjenje po udarcu;
povečana napetost piriformis mišice in drugih globokih rotatorjev;
anatomske različice poteka ishiadičnega živca;
fibrozni trakovi, težave proximalne hamstring tetive ali druge strukture globokega glutealnega prostora.
Sodobni izraz globoki glutealni sindrom zajema vse nediskogene utesnitve ishiadičnega živca v globokem predelu zadnjice. Piriformis sindrom predstavlja eno izmed teh oblik. [1][6]
Do draženja živca v tem predelu vodijo:
Sodobni izraz globoki glutealni sindrom zajema vse nediskogene utesnitve ishiadičnega živca v globokem predelu zadnjice. Piriformis sindrom predstavlja eno izmed teh oblik. [1][6]
02. Simptomi piriformis sindroma
Najznačilnejši simptomi sindroma hruškaste mišice so:
globoka bolečina v eni strani zadnjice;
stopnjevanje bolečine med daljšim sedenjem ali vožnjo;
bolečina pri pritisku v predelu velike sednične odprtine;
širjenje bolečine po zadnji strani stegna ali proti goleni;
mravljinčenje, pekoč občutek ali spremenjen občutek v nogi;
bolečina pri hoji v klanec, teku, stopnicah in športnih zasukih;
bolečina pri raztegu ali aktivaciji globokih rotatorjev kolka;
zmanjšana toleranca na sedenje, hojo in šport.
Štiri značilnosti, ki najbolj usmerjajo pregled, so bolečina v zadnjici, poslabšanje med sedenjem, občutljivost v globokem glutealnem predelu in izzivanje bolečine s položaji, ki napnejo piriformis mišico.[2]
Hitro napredujoča mišična oslabelost, izguba občutka v presredku ter težave z odvajanjem vode ali blata zahtevajo takojšen zdravniški pregled.
Štiri značilnosti, ki najbolj usmerjajo pregled, so bolečina v zadnjici, poslabšanje med sedenjem, občutljivost v globokem glutealnem predelu in izzivanje bolečine s položaji, ki napnejo piriformis mišico.[2]
Hitro napredujoča mišična oslabelost, izguba občutka v presredku ter težave z odvajanjem vode ali blata zahtevajo takojšen zdravniški pregled.
03. Pregled in diagnostika piriformis sindroma
Diagnoza piriformis sindroma zahteva izključitev težav ledvene hrbtenice, živčnih korenin, kolčnega sklepa in drugih struktur globokega glutealnega prostora.
Pogovor o simptomih – preverimo mesto bolečine, širjenje po nogi ter vpliv sedenja, vožnje, hoje, teka in športnih aktivnosti.
Pregled ledvene hrbtenice – ocenimo, ali položaji in gibi hrbtenice spreminjajo bolečino, mravljinčenje ali občutek v nogi.
Nevrološka ocena – preverimo mišično moč, občutek, reflekse in odziv ishiadičnega živca na nevrodinamične teste.
Pregled kolka in medenice – izmerimo gibljivost, moč mišic kolka, nadzor medenice, hojo in naloge na eni nogi.
Usmerjeni klinični testi – uporabimo aktivni piriformis test, sedeči raztezni test piriformisa, test FAIR in palpacijo globokega glutealnega prostora. Kombinacija testov je zanesljivejša od posameznega testa.
Slikovna in dodatna diagnostika – magnetna resonanca medenice ali ledvene hrbtenice, ultrazvočni pregled in elektromiografija pomagajo razjasniti izvor simptomov. O njihovi izvedbi odloči zdravnik specialist.
Bolečina na pritisk v piriformis mišici sama ne potrdi diagnoze. Enako velja za pozitiven test FAIR ali bolečino med raztezanjem. Ugotovitve morajo ustrezati celotnemu vzorcu simptomov in pregledu.[1][3][4]
Bolečina na pritisk v piriformis mišici sama ne potrdi diagnoze. Enako velja za pozitiven test FAIR ali bolečino med raztezanjem. Ugotovitve morajo ustrezati celotnemu vzorcu simptomov in pregledu.[1][3][4]
04. Fizioterapija in rehabilitacija piriformis sindroma
Konzervativno zdravljenje se začne z usmerjeno fizioterapijo. Cilji so zmanjšanje draženja ishiadičnega živca, izboljšanje mišične funkcije kolka in trupa ter postopna vrnitev k sedenju, hoji, delu in športu.[5]
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 6 do 8 tednov. Nato ponovno ocenimo bolečino, nevrološke simptome, toleranco na sedenje, mišično moč in funkcionalno zmogljivost.
Pri vztrajnih simptomih zdravnik presodi o slikovni diagnostiki, diagnostični injekciji ali zdravljenju z zdravili. Operativna sprostitev živca je namenjena potrjeni kronični utesnitvi, ki se ne odzove na ustrezno izvedeno konzervativno zdravljenje.[4][5]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul najprej ugotovimo, ali simptomi izvirajo iz globokega glutealnega prostora, ledvene hrbtenice, kolčnega sklepa ali drugega dela poteka ishiadičnega živca. Obravnave ne določimo samo na podlagi bolečega mesta.
- Fizioterapevtska ocena – pregledamo ledveno hrbtenico, kolk, medenico, mišično moč, nevrološko funkcijo in odziv živca na usmerjene teste.
- Prepoznavanje dražečih obremenitev – določimo vpliv sedenja, vožnje, hoje, teka, stopnic in športnih aktivnosti.
- Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so sedenje brez širjenja bolečine, daljša hoja, mirnejša vožnja ali vrnitev k teku in športu.
- Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, nevrodinamično mobilizacijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
- Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z ponovnim testiranjem.
Fizioterapijo sindroma hruškaste mišice izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem.
Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja pri piriformis sindromu
Ali je sindrom hruškaste mišice enak išiasu?
Ne. Išias opisuje simptome vzdolž ishiadičnega živca, vzrok pa je v ledveni hrbtenici ali zunaj nje. Pri piriformis sindromu je živec razdražen v globokem predelu zadnjice.
Kako razlikujemo piriformis sindrom od hernije diska?
Pri pregledu primerjamo vpliv gibov ledvene hrbtenice, nevrološke teste, občutek, mišično moč in teste globokega glutealnega prostora. Diagnoza ne temelji samo na mestu bolečine.
Ali je vadba pri piriformis sindromu varna?
Da. Individualno izbrana terapevtska vadba izboljšuje mišično podporo kolka in medenice. Vaje napredujejo brez stopnjevanja nevroloških simptomov.
Kako dolgo traja fizioterapija sindroma hruškaste mišice?
Začetni strukturirani program traja od 6 do 8 tednov. Po zaključku ponovno ocenimo bolečino, nevrološke simptome, mišično moč in toleranco na sedenje, hojo ter šport.
Ne. Išias opisuje simptome vzdolž ishiadičnega živca, vzrok pa je v ledveni hrbtenici ali zunaj nje. Pri piriformis sindromu je živec razdražen v globokem predelu zadnjice.
Kako razlikujemo piriformis sindrom od hernije diska?
Pri pregledu primerjamo vpliv gibov ledvene hrbtenice, nevrološke teste, občutek, mišično moč in teste globokega glutealnega prostora. Diagnoza ne temelji samo na mestu bolečine.
Ali je vadba pri piriformis sindromu varna?
Da. Individualno izbrana terapevtska vadba izboljšuje mišično podporo kolka in medenice. Vaje napredujejo brez stopnjevanja nevroloških simptomov.
Kako dolgo traja fizioterapija sindroma hruškaste mišice?
Začetni strukturirani program traja od 6 do 8 tednov. Po zaključku ponovno ocenimo bolečino, nevrološke simptome, mišično moč in toleranco na sedenje, hojo ter šport.
Fizioterapija kolka
Burzitis kolka
Burzitis kolka je draženje oziroma vnetje burze –
s tekočino napolnjene vrečke, ki zmanjšuje trenje med kostjo, tetivami in mišicami. Okoli kolka je več burz, zato se mesto bolečine razlikuje glede na prizadeto strukturo.
Trohanterni burzitis povzroča bolečino na zunanji strani kolka, iliopsoasni burzitis v dimljah in sprednjem delu kolka, ishiadični burzitis pa v spodnjem delu zadnjice med sedenjem.
Burzitisa ne določimo samo na podlagi bolečega mesta. Klinični pregled in slikovna diagnostika ga ločita od glutealne tendinopatije in poškodb mišic, artroze kolka, težav ledvene hrbtenice
ter drugih vzrokov bolečine v kolku.[1][2]
01. Vrste in vzroki burzitisa kolka
Okoli kolčnega sklepa se nahaja več burz. Glede na mesto težav ločimo:
Trohanterni burzitis – prizadene burzo ob velikem trohantru na zunanji strani kolka. Povezan je z neposrednim udarcem, ponavljajočim se pritiskom ali trenjem okoliških struktur.
Iliopsoasni oziroma iliopektinealni burzitis – prizadene burzo v sprednjem delu kolka pod mišico iliopsoas. Povzroča bolečino v dimljah in težave pri upogibanju kolka.
Ishiadični burzitis – nastane ob sednični grčavini v spodnjem delu zadnjice. Povezan je z dolgotrajnim sedenjem na trdi podlagi, neposrednim pritiskom ali poškodbo.
Med vzroke burzitisa sodijo neposredna poškodba, nenadno povečanje obremenitev, ponavljajoče se trenje, pritisk, vnetne bolezni in okužba. Pri lateralni bolečini kolka je treba burzitis ločiti od glutealne tendinopatije oziroma GTPS. [1][6]
Med vzroke burzitisa sodijo neposredna poškodba, nenadno povečanje obremenitev, ponavljajoče se trenje, pritisk, vnetne bolezni in okužba. Pri lateralni bolečini kolka je treba burzitis ločiti od glutealne tendinopatije oziroma GTPS. [1][6]
02. Simptomi burzitisa kolka
Simptomi so odvisni od prizadete burze:
Zunanja stran kolka – bolečina pri ležanju na prizadeti strani, hoji, stopnicah, teku in pritisku na veliki trohanter.
Sprednji del kolka in dimlje – bolečina pri vstajanju, stopnicah, dvigovanju kolena, vstopanju v avto in globokem upogibu kolka.
Spodnji del zadnjice – bolečina pri sedenju na trdi podlagi, veslanju, kolesarjenju in neposrednem pritisku na sednično grčavino.
Med spremljajoče znake sodijo lokalna občutljivost, bolečina pri stisku burze in zmanjšana toleranca na značilne vsakodnevne ali športne obremenitve.
Izrazita rdečina, toplota, oteklina, povišana telesna temperatura ali hitro napredovanje bolečine kažejo na okužbo oziroma drugo akutno stanje in zahtevajo zdravniški pregled. [4]
Med spremljajoče znake sodijo lokalna občutljivost, bolečina pri stisku burze in zmanjšana toleranca na značilne vsakodnevne ali športne obremenitve.
Izrazita rdečina, toplota, oteklina, povišana telesna temperatura ali hitro napredovanje bolečine kažejo na okužbo oziroma drugo akutno stanje in zahtevajo zdravniški pregled. [4]
03. Pregled in diagnostika burzitisa kolka
Diagnoza temelji na mestu simptomov, kliničnem pregledu in ugotavljanju dejavnosti, ki dražijo prizadeto burzo.
Pogovor o težavah – preverimo nastanek bolečine, morebitno poškodbo ter vpliv ležanja, sedenja, hoje, teka in stopnic.
Palpacija – določimo natančno mesto občutljivosti in preverimo, ali bolečina ustreza anatomski legi burze.
Ocena gibljivosti in mišične moči – pregledamo kolk, medenico, ledveno hrbtenico in mišice, ki vplivajo na obremenitev prizadetega predela.
Funkcionalni testi – ocenimo hojo, stopnice, počep, vstajanje in obremenitev na eni nogi.
Ultrazvočni pregled – prikaže tekočino, zadebelitev burze in stanje okoliških tetiv. Ultrazvok omogoča tudi usmerjeno aspiracijo ali injekcijo, ki jo izvede zdravnik.
Magnetna resonanca – prikaže globlje burze, sklep, labrum, mišice in tetive ter pomaga pri kompleksnih ali nejasnih simptomih.
Tekočina v burzi na ultrazvoku ali magnetni resonanci sama ne dokazuje, da je burza glavni izvor bolečine. Slikovno ugotovitev je treba povezati s simptomi in kliničnim pregledom.[2][3]
Tekočina v burzi na ultrazvoku ali magnetni resonanci sama ne dokazuje, da je burza glavni izvor bolečine. Slikovno ugotovitev je treba povezati s simptomi in kliničnim pregledom.[2][3]
04. Fizioterapija in rehabilitacija burzitisa kolka
Rehabilitacija burzitisa kolka je usmerjena v zmanjšanje pritiska in trenja na prizadeto burzo, obvladovanje bolečine ter postopno vračanje gibanja in obremenitev.
Razbremenitev prizadete burze – prilagodimo ležanje, sedenje, hojo, tek, stopnice in druge položaje, ki povečujejo neposreden pritisk ali trenje.
Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo mišično moč, nadzor medenice in izvedbo gibov, ki vplivajo na obremenitev prizadetega predela.
Manualna terapija – obravnavamo preobremenjene mišice in omejitve okoliških sklepov. Agresivnega pritiska neposredno na akutno razdraženo burzo ne izvajamo.
TECAR terapija – uporabljamo jo za zmanjševanje bolečine in mišične napetosti okoli prizadetega predela ter za pripravo na aktivno rehabilitacijo.
HiToP terapija – vključimo jo za protibolečinsko električno stimulacijo, mišično aktivacijo in podporo pri obvladovanju napetosti.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – usmerimo jo v zmanjševanje bolečine in izboljšanje tolerance na gibanje pred terapevtsko vadbo.
Postopna vrnitev k obremenitvam – čas ležanja na boku, sedenje, hojo, tek in šport povečujemo glede na bolečino, mišično funkcijo in odziv naslednji dan.
Udarni valovi ESWT niso zdravljenje izoliranega vnetja burze. Uporabljajo se pri potrjeni sočasni glutealni tendinopatiji.
Zdravila, aspiracijo in injekcije predpiše oziroma izvede zdravnik. Septični burzitis zahteva zdravljenje okužbe. Operativna odstranitev burze je namenjena potrjenim trdovratnim težavam, ki se ne odzovejo na ustrezno konzervativno zdravljenje.[4][5]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul najprej določimo, katera burza oziroma okoliška struktura povzroča težave. Posebej preverimo, ali je bolečina povezana z burzitisom, glutealno tendinopatijo, kolčnim sklepom ali ledveno hrbtenico.
Fizioterapevtska ocena – pregledamo mesto bolečine, gibljivost, mišično moč, hojo, stopnice ter odziv na pritisk in obremenitev.
Prepoznavanje dražečih položajev – določimo vpliv ležanja, sedenja, hoje, teka, dela in športnih aktivnosti.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so miren spanec, sedenje brez bolečine, daljša hoja ali vrnitev k teku.
Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z meritvami bolečine, občutljivosti, mišične moči in tolerance na značilne obremenitve.
Fizioterapijo burzitisa kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo burzitisa kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o burzitisu kolka
Ali sta trohanterni burzitis in GTPS ista diagnoza?
Ne. Trohanterni burzitis pomeni vnetje burze. GTPS je širši izraz, ki zajema glutealno tendinopatijo, poškodbe glutealnih tetiv, spremembe burze in druge vzroke bolečine na zunanji strani kolka.
Ali je vsaka bolečina na zunanji strani kolka burzitis?
Ne. Glutealna tendinopatija predstavlja pomemben in razširjen vzrok lateralne bolečine kolka. Klinični pregled in ultrazvočna oziroma magnetnoresonančna diagnostika pomagata razlikovati prizadete strukture.
Ali smem spati na bolečem boku?
V akutni fazi neposreden pritisk na razdraženo burzo stopnjuje simptome. Spanje prilagodimo na nasprotni bok z blazino med koleni ali na hrbet, nato toleranco na ležanje postopno povečujemo.
Ali je vadba pri burzitisu kolka varna?
Da. Individualno terapevtsko vadbo prilagodimo mestu burzitisa, bolečini in mišični zmogljivosti. Vaje ne smejo povečevati neposrednega pritiska na akutno razdraženo burzo.
Ali TECAR, HiToP in HILT odpravijo burzitis?
Instrumentalne metode uporabljamo za podporo pri zmanjševanju bolečine in mišične napetosti. Trajen rezultat zahteva tudi odpravo dražečih položajev, postopno obremenjevanje in terapevtsko vadbo.
Ali so udarni valovi primerni za burzitis kolka?
Ne pri izoliranem vnetju burze. Udarne valove ESWT uporabljamo pri potrjeni glutealni tendinopatiji oziroma GTPS, ne neposredno za zdravljenje akutno razdražene burze.
Kdaj je zaradi burzitisa potreben zdravniški pregled?
Pregled je potreben ob izraziti rdečini, toploti, oteklini, povišani telesni temperaturi, hitro naraščajoči bolečini ali otekanju noge.
Kako dolgo traja fizioterapija burzitisa kolka?
Začetni program traja od 4 do 6 tednov. Po zaključku ponovno ocenimo bolečino, občutljivost in toleranco na ležanje, sedenje, hojo ter šport.
Ne. Trohanterni burzitis pomeni vnetje burze. GTPS je širši izraz, ki zajema glutealno tendinopatijo, poškodbe glutealnih tetiv, spremembe burze in druge vzroke bolečine na zunanji strani kolka.
Ali je vsaka bolečina na zunanji strani kolka burzitis?
Ne. Glutealna tendinopatija predstavlja pomemben in razširjen vzrok lateralne bolečine kolka. Klinični pregled in ultrazvočna oziroma magnetnoresonančna diagnostika pomagata razlikovati prizadete strukture.
Ali smem spati na bolečem boku?
V akutni fazi neposreden pritisk na razdraženo burzo stopnjuje simptome. Spanje prilagodimo na nasprotni bok z blazino med koleni ali na hrbet, nato toleranco na ležanje postopno povečujemo.
Ali je vadba pri burzitisu kolka varna?
Da. Individualno terapevtsko vadbo prilagodimo mestu burzitisa, bolečini in mišični zmogljivosti. Vaje ne smejo povečevati neposrednega pritiska na akutno razdraženo burzo.
Ali TECAR, HiToP in HILT odpravijo burzitis?
Instrumentalne metode uporabljamo za podporo pri zmanjševanju bolečine in mišične napetosti. Trajen rezultat zahteva tudi odpravo dražečih položajev, postopno obremenjevanje in terapevtsko vadbo.
Ali so udarni valovi primerni za burzitis kolka?
Ne pri izoliranem vnetju burze. Udarne valove ESWT uporabljamo pri potrjeni glutealni tendinopatiji oziroma GTPS, ne neposredno za zdravljenje akutno razdražene burze.
Kdaj je zaradi burzitisa potreben zdravniški pregled?
Pregled je potreben ob izraziti rdečini, toploti, oteklini, povišani telesni temperaturi, hitro naraščajoči bolečini ali otekanju noge.
Kako dolgo traja fizioterapija burzitisa kolka?
Začetni program traja od 4 do 6 tednov. Po zaključku ponovno ocenimo bolečino, občutljivost in toleranco na ležanje, sedenje, hojo ter šport.
Fizioterapija kolka
Glutealna tendinopatija in GTPS
Glutealna tendinopatija prizadene tetive mišic gluteus medius in gluteus minimus ob njihovem narastišču na zunanji strani kolka. Značilna je bolečina nad velikim trohantrom, ki se stopnjuje med ležanjem na boku, hojo, tekom, stopnicami in stanjem na eni nogi.
Bolečinski sindrom velikega trohantra oziroma GTPS je širši izraz za težave na zunanji strani kolka. Vključuje spremembe glutealnih tetiv, trohanternih burz in okoliških mehkih tkiv. GTPS zato ni isto kot burzitis kolka.[1][2]
Usmerjena fizioterapevtska ocena določi izvor bolečine, zmogljivost glutealnih mišic in obremenitve, ki vzdržujejo težave. Individualna rehabilitacija zmanjša draženje tetiv ter povrne samozavest pri hoji, delu in športu.
01. Vzroki glutealne tendinopatije in GTPS
Glutealne tetive prenašajo silo mišic gluteus medius in gluteus minimus na stegnenico ter stabilizirajo medenico med hojo, tekom in stanjem na eni nogi. Težave nastanejo, ko obremenitev preseže trenutno zmogljivost tetive.
GTPS vključuje različne spremembe glutealnih tetiv, burz in drugih mehkih tkiv. Rehabilitacijski program zato temelji na klinično ugotovljenem izvoru težav in ne samo na mestu bolečine.[1][2]
- Nenadno povečanje obremenitev – več hoje, teka, stopnic, vzponov ali športnih treningov brez ustreznega prilagajanja.
- Stiskanje glutealnih tetiv – ležanje na boleči strani, prekrižane noge, sedenje s koleni skupaj in stoja z medenico pomaknjeno vstran.
- Zmanjšana moč glutealnih mišic – slabši nadzor medenice povečuje obremenitev zunanje strani kolka.
- Spremenjena mehanika gibanja – pomik kolena navznoter, padec medenice in zmanjšan nadzor med hojo, tekom ali stopnicami.
- Predhodne poškodbe ali operacije – spremenijo razporeditev sil okoli kolka.
- Sočasne težave – artroza kolka, bolečine v ledveni hrbtenici in zmanjšana telesna pripravljenost dodatno vplivajo na obremenitev glutealnih tetiv.
Pomembni dejavniki za nastanek in vztrajanje težav so:
GTPS vključuje različne spremembe glutealnih tetiv, burz in drugih mehkih tkiv. Rehabilitacijski program zato temelji na klinično ugotovljenem izvoru težav in ne samo na mestu bolečine.[1][2]
02. Simptomi glutealne tendinopatije
Glutealna tendinopatija povzroča bolečino na zunanji strani kolka, neposredno nad velikim trohantrom ali nekoliko nad njim. Bolečina se širi po zunanji strani stegna, brez značilnega nevrološkega mravljinčenja ali izgube občutka.
Jakost bolečine ni neposreden pokazatelj obsega strukturnih sprememb tetive. Načrt rehabilitacije zato temelji na simptomih, kliničnih testih, mišični zmogljivosti in odzivu na obremenitev.[1][3]
- bolečina med ležanjem na prizadeti strani;
- bolečina med obračanjem v postelji in moten spanec;
- bolečina pri hoji, teku, stopnicah in vzponih;
- bolečina med daljšim stanjem na eni nogi;
- občutljivost na pritisk nad zunanjim delom kolka;
- bolečina pri vstajanju s stola ali izstopanju iz avtomobila;
- zmanjšana moč pri odmiku noge in slabši nadzor medenice;
- zmanjšana sposobnost za tek, pohodništvo in šport.
Značilni simptomi so:
Jakost bolečine ni neposreden pokazatelj obsega strukturnih sprememb tetive. Načrt rehabilitacije zato temelji na simptomih, kliničnih testih, mišični zmogljivosti in odzivu na obremenitev.[1][3]
03. Pregled in diagnostika GTPS
Diagnozo glutealne tendinopatije oziroma GTPS določimo s pogovorom, kliničnim pregledom in kombinacijo usmerjenih testov. Samo bolečina na pritisk ali slikovni izvid ne zadoščata za zanesljivo določitev izvora težav.
Palpacija velikega trohantra – preverimo značilno lokalno občutljivost na zunanji strani kolka.
Obremenitveni testi glutealnih tetiv – ocenimo odziv na upor proti odmiku kolka in druge položaje, ki obremenijo glutealne tetive.
Ocena mišične moči – izmerimo moč glutealnih mišic ter nadzor kolka in medenice.
Funkcionalni testi – pregledamo stojo na eni nogi, hojo, stopnice, počep, tek in športne naloge.
Pregled sosednjih področij – simptome ločimo od artroze kolka, burzitisa kolka, težav ledvene hrbtenice in drugih vzrokov bolečine v kolku.
Ultrazvočno ali magnetnoresonančno preiskavo priporočimo ob sumu na večjo poškodbo glutealne tetive, izraziti mišični oslabelosti, poškodbi po padcu, netipičnih simptomih ali nezadostnem napredku med usmerjeno rehabilitacijo. Slikovni izvid vedno povežemo s simptomi in ugotovitvami kliničnega pregleda. [2][3]
Ultrazvočno ali magnetnoresonančno preiskavo priporočimo ob sumu na večjo poškodbo glutealne tetive, izraziti mišični oslabelosti, poškodbi po padcu, netipičnih simptomih ali nezadostnem napredku med usmerjeno rehabilitacijo. Slikovni izvid vedno povežemo s simptomi in ugotovitvami kliničnega pregleda. [2][3]
04. Fizioterapija in rehabilitacija glutealne tendinopatije
Temelj rehabilitacije sestavljata natančno uravnavanje obremenitev in progresivna krepitev glutealnih mišic. Cilj je zmanjšanje bolečine, povečanje zmogljivosti tetiv ter povrnitev hoje, spanja, dela in športa brez omejitev.[1][4]
Uravnavanje obremenitev – zmanjšamo položaje, ki stiskajo glutealne tetive, ter prilagodimo hojo, tek, stopnice, vzpone in športni trening.
Individualna terapevtska vadba – razvijamo moč glutealnih mišic, nadzor medenice, ravnotežje ter sposobnost za hojo, tek in šport. Program napreduje po jasnih funkcionalnih merilih.
Manualna terapija – obravnavamo omejitve kolčnega sklepa in okoliških mehkih tkiv ter doseženo gibljivost vključimo v aktivno vadbo. Izogibamo se agresivnemu pritisku in raztezanju neposredno preko razdraženih glutealnih tetiv.
Udarni valovi ESWT – pri potrjeni glutealni tendinopatiji jih vključimo kot dopolnilo terapevtski vadbi in načrtnemu obremenjevanju tetive.[5]
TECAR terapija – vključimo jo z namenom zmanjšanja bolečine in mišične napetosti ter priprave kolka na manualno terapijo in aktivno vadbo.
HiToP terapija – uporabljamo jo za mišično stimulacijo ter podporo pri uravnavanju bolečine in mišične napetosti.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – vključimo jo kot podporo pri zmanjševanju simptomov in izboljševanju tolerance na obremenitev.
Vrnitev k dejavnostim – hojo, tek, vzpone in šport povečujemo glede na mišično moč, kakovost gibanja in odziv kolka naslednji dan.
Instrumentalne terapije dopolnjujejo aktivno rehabilitacijo. Dolgoročni rezultat gradimo z ustreznim odmerjanjem obremenitev, progresivno terapevtsko vadbo in rednim izvajanjem individualnega programa. [4][6]
Instrumentalne terapije dopolnjujejo aktivno rehabilitacijo. Dolgoročni rezultat gradimo z ustreznim odmerjanjem obremenitev, progresivno terapevtsko vadbo in rednim izvajanjem individualnega programa. [4][6]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul najprej ugotovimo, katere strukture povzročajo bolečino in katere obremenitve presegajo trenutno zmogljivost glutealnih tetiv. Obravnave ne določimo samo na podlagi bolečega mesta ali slikovnega izvida.
Fizioterapevtska ocena – pregledamo kolk, ledveno hrbtenico, mišično moč, gibljivost, ravnotežje in nadzor medenice med funkcionalnimi nalogami.
Analiza obremenitev – določimo vpliv ležanja, sedenja, hoje, teka, stopnic, vzponov, dela in športnega treninga.
Individualni cilji – opredelimo konkretne cilje, kot so miren spanec, hoja brez bolečine, lažje stopnice, vrnitev v hribe ali polna športna zmogljivost.
Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, udarne valove ESWT, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z meritvami bolečine, mišične moči, ravnotežja, hoje, stopnic, teka in izbranih športnih nalog.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 8 do 12 tednov. Program napreduje glede na objektivne meritve, dosežene cilje in odziv tetive na obremenitev.
Fizioterapijo glutealne tendinopatije in GTPS izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Začetni rehabilitacijski cikel načrtujemo za 8 do 12 tednov. Program napreduje glede na objektivne meritve, dosežene cilje in odziv tetive na obremenitev.
Fizioterapijo glutealne tendinopatije in GTPS izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o glutealni tendinopatiji in GTPS
Ali sta GTPS in burzitis kolka ista diagnoza?
Ne. GTPS je širši bolečinski sindrom zunanje strani kolka, ki vključuje glutealne tetive, burze in druga okoliška tkiva. Izolirani burzitis kolka pomeni vnetje oziroma draženje burze.
Zakaj kolk boli med ležanjem na boku?
Ležanje na boleči strani neposredno pritiska na občutljivo področje. Med ležanjem na nasprotni strani brez podpore zgornje noge se poveča stiskanje glutealnih tetiv. Položaj razbremenimo z blazino med koleni.
Ali je vadba pri glutealni tendinopatiji varna?
Da. Pravilno odmerjena individualna terapevtska vadba je temelj rehabilitacije. Program prilagajamo mišični moči, funkcionalnim ciljem in odzivu kolka isti dan ter naslednje jutro. [4]
Ali so udarni valovi ESWT primerni za GTPS?
Da. Pri potrjeni glutealni tendinopatiji udarne valove ESWT vključimo kot dopolnilo progresivni terapevtski vadbi in načrtnemu obremenjevanju tetive. ESWT ni namenjen izoliranemu akutnemu vnetju burze.[5]
Kako dolgo traja rehabilitacija glutealne tendinopatije?
Začetni strukturirani program traja od 8 do 12 tednov. Nadaljnje trajanje določijo začetna zmogljivost tetive, obseg simptomov, funkcionalni cilji in rednost izvajanja programa.
Ne. GTPS je širši bolečinski sindrom zunanje strani kolka, ki vključuje glutealne tetive, burze in druga okoliška tkiva. Izolirani burzitis kolka pomeni vnetje oziroma draženje burze.
Zakaj kolk boli med ležanjem na boku?
Ležanje na boleči strani neposredno pritiska na občutljivo področje. Med ležanjem na nasprotni strani brez podpore zgornje noge se poveča stiskanje glutealnih tetiv. Položaj razbremenimo z blazino med koleni.
Ali je vadba pri glutealni tendinopatiji varna?
Da. Pravilno odmerjena individualna terapevtska vadba je temelj rehabilitacije. Program prilagajamo mišični moči, funkcionalnim ciljem in odzivu kolka isti dan ter naslednje jutro. [4]
Ali so udarni valovi ESWT primerni za GTPS?
Da. Pri potrjeni glutealni tendinopatiji udarne valove ESWT vključimo kot dopolnilo progresivni terapevtski vadbi in načrtnemu obremenjevanju tetive. ESWT ni namenjen izoliranemu akutnemu vnetju burze.[5]
Kako dolgo traja rehabilitacija glutealne tendinopatije?
Začetni strukturirani program traja od 8 do 12 tednov. Nadaljnje trajanje določijo začetna zmogljivost tetive, obseg simptomov, funkcionalni cilji in rednost izvajanja programa.
Poškodba kolka
Izpah (luksacija) kolka
Izpah oziroma luksacija kolka nastane, ko glavica stegnenice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Pri odraslih je poškodba povezana predvsem s prometnimi nesrečami, padci z višine in močnimi športnimi udarci.
Travmatski izpah kolka je ortopedsko urgentno stanje. Sklep mora zdravnik čim prej namestiti v pravilen položaj, saj odlašanje poveča tveganje za avaskularno nekrozo glavice stegnenice, poškodbo živcev in posttravmatsko artrozo.[1][2]
Po repoziciji in slikovni diagnostiki sledi rehabilitacija, prilagojena smeri izpaha, poškodbam kosti in mehkih tkiv ter zdravniškim omejitvam. Cilj fizioterapije je povrnitev varne hoje, gibljivosti, mišične moči in stabilnosti kolka.
Ob sumu na izpah kolka pokličite 112. Poškodovane noge ne premikajte in sklepa ne poskušajte naravnati sami.
01. Vrste in vzroki izpaha kolka
Izpah kolka razvrstimo glede na smer premika glavice stegnenice in spremljajoče poškodbe. Smer izpaha vpliva na položaj noge, poškodovane strukture, način zdravljenja in potek rehabilitacije.
Poznamo:
Zadnji izpah – glavica stegnenice se premakne za sklepno ponvico. Nastane pri veliki sili na pokrčeno koleno in kolk, značilno pri prometnih nesrečah. Spremljajo ga poškodbe zadnjega roba ponvice, hrustanca, labruma in ishiadičnega živca.
Sprednji izpah – glavica se premakne pred sklepno ponvico. Nastane pri močnem odmiku in zunanji rotaciji kolka.
Izpah z zlomom – izpahu je pridružen zlom sklepne ponvice, glavice ali vratu stegnenice. Takšna poškodba zahteva dodatno kirurško presojo.
Izpah kolčne endoproteze – nastane po totalni endoprotezi kolka zaradi neustreznega položaja komponent, poškodbe mehkih tkiv, mišične oslabelosti ali položaja, ki preseže stabilnost umetnega sklepa.
Glavni vzroki izpaha naravnega kolčnega sklepa so prometne nesreče, padci z višine, močni športni udarci in druge visokoenergijske poškodbe. Pri osebah z displazijo, nestabilnostjo ali predhodno operacijo kolka je za izpah potrebna manjša sila.[1][4]
Poznamo:
Glavni vzroki izpaha naravnega kolčnega sklepa so prometne nesreče, padci z višine, močni športni udarci in druge visokoenergijske poškodbe. Pri osebah z displazijo, nestabilnostjo ali predhodno operacijo kolka je za izpah potrebna manjša sila.[1][4]
02. Simptomi in nujni znaki izpaha kolka
Izpah kolka povzroči nenadno in izrazito bolečino ter takojšnjo izgubo sposobnosti obremenitve poškodovane noge.
Značilni znaki so:
močna bolečina v kolku, dimljah ali zadnjici;
nezmožnost stanja, hoje ali premikanja noge;
vidno spremenjen položaj kolka in noge;
skrajšana, zasukana ali odmaknjena noga;
oteklina in občutljivost okoli kolka;
mravljinčenje, izguba občutka ali zmanjšana mišična moč;
bolečina v kolenu, medenici ali ledveni hrbtenici zaradi pridruženih poškodb.
Značilni znaki so:
Ob sumu na izpah kolka pokličite 112. Poškodovane noge ne premikajte, ne obremenjujte in sklepa ne poskušajte naravnati sami. Neustrezno premikanje poveča tveganje za poškodbo žil, živcev, hrustanca in kosti.
Pri izpahu s poškodbo ishiadičnega živca se pojavijo mravljinčenje, izguba občutka ali zmanjšana moč stopala. Motena prekrvavitev se kaže s hladnim, bledim ali modrikastim stopalom in zahteva takojšnjo medicinsko oskrbo.[1][3]
03. Diagnostika in akutno zdravljenje izpaha kolka
Akutna obravnava se začne z oceno življenjsko ogrožajočih poškodb, položaja noge, prekrvavitve in nevrološke funkcije. Slikovna diagnostika določi smer izpaha ter pridružene poškodbe kolka, medenice in stegnenice.
Rentgensko slikanje – potrdi izpah, smer premika glavice in večje pridružene zlome.
Urgentna repozicija – zdravnik namesti glavico stegnenice nazaj v sklepno ponvico pod ustrezno analgezijo, sedacijo ali anestezijo.
Kontrolno slikanje – po repoziciji preveri pravilen položaj sklepa.
Računalniška tomografija – pri odraslem travmatskem izpahu oceni zlome sklepne ponvice ali stegnenice, proste kostne delce in skladnost sklepnih površin.
Magnetna resonanca – v nadaljnji diagnostiki oceni labrum, sklepni hrustanec, vezi, mišice in zgodnje znake avaskularne nekroze.
Repozicija mora biti izvedena čim prej. Zmanjšanje izpaha v prvih šestih urah je povezano z nižjim tveganjem za avaskularno nekrozo glavice stegnenice.[1][2]
Operativno zdravljenje je indicirano, kadar zaprta repozicija ni uspešna, sklep po repoziciji ni stabilen ali so prisotni večji zlomi, prosti kostni delci oziroma pomembne poškodbe sklepnih struktur.[3]
Repozicija mora biti izvedena čim prej. Zmanjšanje izpaha v prvih šestih urah je povezano z nižjim tveganjem za avaskularno nekrozo glavice stegnenice.[1][2]
Operativno zdravljenje je indicirano, kadar zaprta repozicija ni uspešna, sklep po repoziciji ni stabilen ali so prisotni večji zlomi, prosti kostni delci oziroma pomembne poškodbe sklepnih struktur.[3]
04. Fizioterapija in rehabilitacija po izpahu kolka
Fizioterapija se začne po repoziciji, opravljeni slikovni diagnostiki in določitvi zdravniških omejitev. Program je prilagojen smeri izpaha, stabilnosti sklepa, načinu zdravljenja ter poškodbam kosti, hrustanca, labruma, živcev in mehkih tkiv.
Zaščita sklepa – upoštevamo navodila glede obremenjevanja noge, uporabe bergel in gibov, ki so v začetni fazi omejeni.
Povrnitev gibljivosti – z nadzorovanim gibanjem preprečujemo togost brez izzivanja položajev, ki ogrožajo stabilnost kolka.
Individualna terapevtska vadba – razvijamo moč glutealnih mišic, trupa in spodnjega uda ter izboljšujemo ravnotežje, nadzor medenice in stabilnost kolka.
Manualna terapija – po potrjeni stabilnosti sklepa obravnavamo omejitve okoliških mehkih tkiv in gibljivosti. Agresivnih mobilizacij ter prisilnih gibov proti smeri prvotnega izpaha ne izvajamo.
TECAR terapija – po zaključeni akutni medicinski oskrbi jo vključimo za podporo pri zmanjševanju bolečine in mišične napetosti ter pripravi na aktivno vadbo.
HiToP terapija – uporabljamo jo za podporo pri uravnavanju bolečine in aktivaciji oslabljenih mišičnih skupin.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – po preverjanju kontraindikacij jo vključimo kot podporo pri zmanjševanju simptomov in obravnavi poškodovanih mehkih tkiv.
Učenje hoje – postopno zmanjšujemo uporabo bergel ter ponovno vzpostavljamo simetričen in varen vzorec hoje.
Vrnitev k delu in športu – obremenitve povečujemo na podlagi gibljivosti, mišične moči, ravnotežja, kakovosti gibanja in zdravniških omejitev.
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo začnemo po zaključeni urgentni obravnavi, repoziciji sklepa in pregledu zdravniških navodil. Program prilagodimo vrsti izpaha, načinu zdravljenja ter stanju kosti, hrustanca, labruma, mišic in živcev.
Pregled zdravstvene dokumentacije – pregledamo izvide, slikovno diagnostiko, operativno poročilo in omejitve obremenjevanja.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, občutek, ravnotežje, nadzor medenice in kakovost hoje.
Individualni cilji – določimo jasne cilje, kot so samostojna hoja, varne stopnice, vrnitev na delo ali ponovna športna zmogljivost.
Individualni rehabilitacijski program – povežemo terapevtsko vadbo, manualno terapijo, učenje hoje ter TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Spremljanje rezultatov – napredek preverjamo z meritvami.
Sodelovanje z zdravnikom – ob nepričakovanem poslabšanju, nevroloških znakih ali sumu na zaplet pacienta usmerimo na ponovni zdravniški pregled.
Fizioterapijo po izpahu kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin rehabilitacije nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo po izpahu kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin rehabilitacije nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o izpahu kolka
Ali je izpah kolka nujno stanje?
Da. Travmatski izpah kolka zahteva takojšnjo medicinsko oskrbo in urgentno repozicijo. Ob sumu pokličite 112.
Ali smem izpahnjen kolk naravnati sam?
Ne. Premikanje in nestrokovno naravnavanje povečata tveganje za poškodbo žil, živcev, kosti, hrustanca in labruma. Poškodovano nogo pustite v najdenem položaju in počakajte na nujno medicinsko pomoč.
Zakaj je hitra repozicija tako pomembna?
Daljši čas izpaha povečuje tveganje za moteno prekrvavitev in avaskularno nekrozo glavice stegnenice. Cilj je izvedba repozicije v prvih šestih urah po poškodbi.[2]
Kdaj se začne fizioterapija po izpahu kolka?
Fizioterapija se začne po repoziciji, opravljeni slikovni diagnostiki in zdravniški določitvi omejitev. Prvi del obravnave vključuje zaščito sklepa, varno gibanje, aktivacijo mišic in učenje hoje z ustreznim pripomočkom.
Ali je po izpahu vedno potrebna operacija?
Ne. Enostaven izpah brez večjih zlomov se zdravi z zaprto repozicijo in rehabilitacijo. Operacija je indicirana pri neuspešni repoziciji, nestabilnem sklepu, večjih zlomih ali prostih delcih v sklepu.
Kako dolgo traja rehabilitacija po izpahu kolka?
Začetni rehabilitacijski cikel traja od 8 do 12 tednov. Vrnitev k teku, kontaktnemu športu in zahtevnemu fizičnemu delu temelji na celjenju pridruženih poškodb, povrnjeni mišični moči, stabilnosti kolka in zdravniški odobritvi, zato je lahko do popolne rehabilitacije potrebno več časa.
Kateri zapleti sledijo izpahu kolka?
Med pomembne zaplete sodijo avaskularna nekroza glavice stegnenice, posttravmatska artroza, poškodba ishiadičnega živca, nestabilnost sklepa in omejena gibljivost. Ortopedske kontrole in predpisano slikovno spremljanje so pomemben del nadaljnje obravnave.
Da. Travmatski izpah kolka zahteva takojšnjo medicinsko oskrbo in urgentno repozicijo. Ob sumu pokličite 112.
Ali smem izpahnjen kolk naravnati sam?
Ne. Premikanje in nestrokovno naravnavanje povečata tveganje za poškodbo žil, živcev, kosti, hrustanca in labruma. Poškodovano nogo pustite v najdenem položaju in počakajte na nujno medicinsko pomoč.
Zakaj je hitra repozicija tako pomembna?
Daljši čas izpaha povečuje tveganje za moteno prekrvavitev in avaskularno nekrozo glavice stegnenice. Cilj je izvedba repozicije v prvih šestih urah po poškodbi.[2]
Kdaj se začne fizioterapija po izpahu kolka?
Fizioterapija se začne po repoziciji, opravljeni slikovni diagnostiki in zdravniški določitvi omejitev. Prvi del obravnave vključuje zaščito sklepa, varno gibanje, aktivacijo mišic in učenje hoje z ustreznim pripomočkom.
Ali je po izpahu vedno potrebna operacija?
Ne. Enostaven izpah brez večjih zlomov se zdravi z zaprto repozicijo in rehabilitacijo. Operacija je indicirana pri neuspešni repoziciji, nestabilnem sklepu, večjih zlomih ali prostih delcih v sklepu.
Kako dolgo traja rehabilitacija po izpahu kolka?
Začetni rehabilitacijski cikel traja od 8 do 12 tednov. Vrnitev k teku, kontaktnemu športu in zahtevnemu fizičnemu delu temelji na celjenju pridruženih poškodb, povrnjeni mišični moči, stabilnosti kolka in zdravniški odobritvi, zato je lahko do popolne rehabilitacije potrebno več časa.
Kateri zapleti sledijo izpahu kolka?
Med pomembne zaplete sodijo avaskularna nekroza glavice stegnenice, posttravmatska artroza, poškodba ishiadičnega živca, nestabilnost sklepa in omejena gibljivost. Ortopedske kontrole in predpisano slikovno spremljanje so pomemben del nadaljnje obravnave.
Poškodba kolka
Avulzijski zlom
kolka in medenice
Avulzijski zlom kolka in medenice nastane, ko nenadna močna mišična kontrakcija odtrga del kosti na mestu narastišča tetive. Poškodba prizadene predvsem mladostnike z odprtimi rastnimi ploščami med tekom, sprintom, skokom, udarcem žoge ali hitro spremembo smeri.[1]
Najpogostejša mesta poškodbe so sprednji zgornji in spodnji črevnični trn, sednična grča, črevnični greben ter mali trohanter. Značilni znaki so nenadna ostra bolečina, občutek poka, oteklina, podplutba, šepanje ter bolečina pri raztezanju ali aktivaciji poškodovane mišice.
Rentgensko slikanje potrdi mesto in premik kostnega odlomka. Zdravljenje temelji na velikosti premika, mestu poškodbe in športnih zahtevah. Po zdravniški oceni sledi usmerjena rehabilitacija za povrnitev gibljivosti, mišične moči, teka, skokov in varne vrnitve v šport.[2][3]
Ob nenadni močni bolečini, občutku poka, nezmožnosti obremenitve noge ali izrazitem šepanju je potreben zdravniški pregled in slikovna diagnostika. Do pregleda prekinite športno aktivnost in poškodovanega predela ne raztezajte.
01. Vrste in vzroki avulzijskih zlomov kolka
Avulzijski zlom nastane, ko nenadna mišična sila odtrga kostni fragment na mestu narastišča tetive. Poškodba prizadene predvsem mladostnike, saj je apofiza pred zaključkom rasti šibkejša od mišice in tetive.[1]
Sprednji spodnji črevnični trn – poškodbo povzroči močna kontrakcija preme stegenske mišice med sprintom, skokom ali udarcem žoge.
Sprednji zgornji črevnični trn – avulzija nastane med hitrim tekom, eksplozivnim odrivom ali nenadno spremembo smeri.
Sednična grča – odtrganje na narastišču zadnjih stegenskih mišic nastane med pospeševanjem, šprintom ali sunkovitim predklonom z iztegnjenim kolenom.
Mali trohanter – poškodba nastane zaradi močne kontrakcije mišice iliopsoas pri dvigu noge, teku ali udarcu žoge.
Črevnični greben – poškodbo povzročijo sunkovite kontrakcije trebušnih mišic in mišic zunanje strani kolka.
Tveganje povečujejo eksplozivni športni gibi, nezadostna priprava na obremenitev, hitra rast, predhodna bolečina v predelu apofize ter prezgodnje nadaljevanje treninga kljub simptomom.[2]
Tveganje povečujejo eksplozivni športni gibi, nezadostna priprava na obremenitev, hitra rast, predhodna bolečina v predelu apofize ter prezgodnje nadaljevanje treninga kljub simptomom.[2]
02. Simptomi avulzijskega zloma kolka
Avulzijski zlom se začne z nenadno ostro bolečino med sprintom, skokom, udarcem žoge ali hitro spremembo smeri. Športnik zazna pok oziroma občutek, da je v predelu kolka ali medenice nekaj počilo.
Nenadna lokalna bolečina v dimljah, sprednjem delu medenice, ob strani kolka ali pod zadnjico.
Prekinitev športne aktivnosti zaradi neposredne izgube moči in bolečine.
Šepanje ter bolečina med hojo, tekom in stopanjem po stopnicah.
Oteklina in podplutba v predelu odtrganega kostnega fragmenta.
Bolečina pri mišični aktivaciji med dvigom noge, iztegom kolena, upogibom kolena ali odrivom.
Bolečina pri raztezanju mišice, ki se pripenja na poškodovano apofizo.
Izrazita občutljivost na pritisk neposredno nad mestom poškodbe.
Avulzijski zlom je brez slikovne diagnostike hitro zamenjan za nateg ali natrganje mišice. Nenaden nastanek bolečine, občutek poka in težave pri obremenitvi noge zahtevajo zdravniški pregled.[1][2]
Avulzijski zlom je brez slikovne diagnostike hitro zamenjan za nateg ali natrganje mišice. Nenaden nastanek bolečine, občutek poka in težave pri obremenitvi noge zahtevajo zdravniški pregled.[1][2]
03. Pregled in diagnostika avulzijskega zloma
Diagnostika se začne z natančnim opisom nastanka poškodbe in kliničnim pregledom. Zdravnik preveri mesto največje bolečine, sposobnost obremenitve noge, gibljivost kolka ter bolečino med aktivacijo in raztezanjem prizadete mišice.
Rentgensko slikanje je osnovna preiskava za določitev mesta, velikosti in premika kostnega fragmenta.
Magnetna resonanca prikaže poškodbo rastne plošče, kostni edem ter pridružene poškodbe mišic in tetiv, kadar rentgenska slika ne pojasni simptomov.
Računalniška tomografija natančno prikaže položaj odlomka in pomaga pri načrtovanju operativnega zdravljenja.
Fizioterapevtska ocena po postavljeni diagnozi izmeri gibljivost, mišično moč, vzorec hoje in funkcionalne omejitve, ki jih vključimo v rehabilitacijski program.
Odločitev o konzervativnem ali operativnem zdravljenju temelji na mestu zloma, premiku kostnega fragmenta, simptomih, športnih zahtevah in morebitnem nezaraščanju. Enotna meja premika, ki bi sama določala operacijo, v strokovni literaturi ni potrjena, zato odločitev sprejme ortoped na podlagi celotne klinične slike.[1][3]
Odločitev o konzervativnem ali operativnem zdravljenju temelji na mestu zloma, premiku kostnega fragmenta, simptomih, športnih zahtevah in morebitnem nezaraščanju. Enotna meja premika, ki bi sama določala operacijo, v strokovni literaturi ni potrjena, zato odločitev sprejme ortoped na podlagi celotne klinične slike.[1][3]
04. Zdravljenje in fizioterapija avulzijskega zloma kolka in medenice
Stabilni in manj premaknjeni avulzijski zlomi se zdravijo konzervativno. Začetna faza vključuje zaščito poškodovanega predela, omejitev športnih obremenitev in uporabo bergel v skladu z zdravniškimi navodili. Izraziteje premaknjen odlomek, nezaraščanje, trajna funkcionalna omejitev ali visoke športne zahteve zahtevajo ortopedsko presojo.
[2][3]
- Zaščita in postopno obremenjevanje – hojo in obremenitev noge povečujemo skladno z bolečino, zdravniškimi omejitvami in napredovanjem zaraščanja.
- Individualna terapevtska vadba – najprej vzpostavimo nadzorovano gibljivost in aktivacijo mišic, nato razvijamo moč, ravnotežje, eksplozivnost ter sposobnost teka, skokov in sprememb smeri.
- Manualna terapija – po potrjeni stabilnosti zloma obravnavamo omejitve sosednjih sklepov in mehkih tkiv. Neposrednega pritiska ali agresivnega raztezanja preko mesta zloma ne izvajamo.
- TECAR terapija – v ustrezni fazi rehabilitacije jo vključimo za zmanjševanje bolečine in napetosti okoliških mišic ter za pripravo na aktivno vadbo.
- HiToP terapija – uporabljamo jo za podporo pri obvladovanju bolečine in ponovni aktivaciji mišic po obdobju razbremenitve.
- Visokoenergijska laserska terapija HILT – po zdravniški potrditvi stabilnosti jo usmerimo v boleča mehka tkiva kot dopolnilo aktivnemu rehabilitacijskemu programu.
- Vrnitev v šport – najprej vključimo tek v ravni črti, nato pospeševanje, zaviranje, spremembe smeri, skoke in športno specifične naloge.
Instrumentalne terapije ne nadomestijo zaraščanja kosti in progresivne vadbe. Vključimo jih z določenim terapevtskim ciljem, da pacient kakovostneje izvede aktivni del rehabilitacije.
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo začnemo po zdravniški diagnozi in določitvi omejitev obremenjevanja. Pregledamo izvide slikovne diagnostike ter program prilagodimo mestu zloma, športu in fazi zaraščanja.
Začetna fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost kolka, mišično moč, vzorec hoje, ravnotežje in sposobnost varnega prenosa teže na poškodovano nogo.
Individualni načrt rehabilitacije – določimo jasne cilje za hojo, stopnice, tek, skoke in vrnitev v izbrani šport.
Aktivna rehabilitacija – z individualno terapevtsko vadbo postopno obnavljamo gibljivost, moč, koordinacijo in eksplozivnost.
Kombinirana fizioterapija – glede na ugotovitve povežemo manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Spremljanje napredka – obremenitve povečujemo na podlagi gibljivosti, mišične moči, kakovosti gibanja in odziva po vadbi.
Testiranje pred vrnitvijo v šport – preverimo tek, pospeševanje, zaviranje, skoke, spremembe smeri in športno specifične naloge.
Fizioterapijo po avulzijskem zlomu kolka in medenice izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo po avulzijskem zlomu kolka in medenice izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o avulzijskem zlomu kolka
Ali je avulzijski zlom enak nategu mišice?
Ne. Pri nategu je poškodovana mišica oziroma tetiva, pri avulzijskem zlomu pa mišična sila odtrga kostni fragment. Razlikovanje zahteva klinični pregled in slikovno diagnostiko.
Ali vsak avulzijski zlom zahteva operacijo?
Ne. Stabilni in manj premaknjeni zlomi se zdravijo konzervativno z zaščito, postopnim obremenjevanjem in fizioterapijo. O operaciji odloči ortoped glede na mesto in premik odlomka, simptome, zaraščanje ter športne zahteve. [3]
Kako dolgo traja rehabilitacija?
Pri stabilnem, konzervativno zdravljenem zlomu načrtujemo vrnitev v polni športni trening v približno 8 do 12 tednih, ko so izpolnjena funkcionalna merila. Izrazitejši premik odlomka, poškodba sednične grče, nezaraščanje ali operativno zdravljenje zahtevajo daljšo rehabilitacijo.[2]
Kdaj se začne fizioterapija?
Fizioterapija se začne po postavljeni diagnozi in določitvi omejitev obremenjevanja. V začetni fazi ohranjamo varno gibljivost in mišično aktivacijo. Kot dopolnilne metode lahko izvajamo TECAR terapijo, HiToP terapijo in HILT za zmanjševanje bolečine, podporo mišični aktivaciji in kakovostnejše izvajanje aktivne rehabilitacije.
Kdaj je vrnitev v šport varna?
Vrnitev je varna, ko so hoja in vsakodnevne aktivnosti brez bolečine, gibljivost je obnovljena, mišična moč dosega zahtevano raven ter športnik brez simptomov izvede tek, sprint, skoke in spremembe smeri.
Ne. Pri nategu je poškodovana mišica oziroma tetiva, pri avulzijskem zlomu pa mišična sila odtrga kostni fragment. Razlikovanje zahteva klinični pregled in slikovno diagnostiko.
Ali vsak avulzijski zlom zahteva operacijo?
Ne. Stabilni in manj premaknjeni zlomi se zdravijo konzervativno z zaščito, postopnim obremenjevanjem in fizioterapijo. O operaciji odloči ortoped glede na mesto in premik odlomka, simptome, zaraščanje ter športne zahteve. [3]
Kako dolgo traja rehabilitacija?
Pri stabilnem, konzervativno zdravljenem zlomu načrtujemo vrnitev v polni športni trening v približno 8 do 12 tednih, ko so izpolnjena funkcionalna merila. Izrazitejši premik odlomka, poškodba sednične grče, nezaraščanje ali operativno zdravljenje zahtevajo daljšo rehabilitacijo.[2]
Kdaj se začne fizioterapija?
Fizioterapija se začne po postavljeni diagnozi in določitvi omejitev obremenjevanja. V začetni fazi ohranjamo varno gibljivost in mišično aktivacijo. Kot dopolnilne metode lahko izvajamo TECAR terapijo, HiToP terapijo in HILT za zmanjševanje bolečine, podporo mišični aktivaciji in kakovostnejše izvajanje aktivne rehabilitacije.
Kdaj je vrnitev v šport varna?
Vrnitev je varna, ko so hoja in vsakodnevne aktivnosti brez bolečine, gibljivost je obnovljena, mišična moč dosega zahtevano raven ter športnik brez simptomov izvede tek, sprint, skoke in spremembe smeri.
Rehabilitacija kolka
Totalna endoproteza kolka
Totalna endoproteza kolka oziroma TEP kolka je operacija, pri kateri kirurg obrabljeno ali poškodovano glavico stegnenice in sklepno ponvico nadomesti z umetnima komponentama. Poseg se izvaja pri napredovani artrozi, avaskularni nekrozi, vnetnih boleznih, displaziji in določenih zlomih kolka.
Cilj operacije je zmanjšanje bolečine ter izboljšanje hoje, gibljivosti in samostojnosti. Načrtovana fizioterapija pred operacijo pripravi mišice in pacienta seznani z uporabo bergel, po operaciji pa sistematično obnavlja moč, ravnotežje in funkcijo kolka.[1][2]
Rehabilitacijski program prilagodimo kirurškemu pristopu, načinu fiksacije proteze, zdravniškim omejitvam in funkcionalnim ciljem. Napredek usmerjamo od varnega vstajanja in hoje do stopnic, vsakodnevnih dejavnosti ter vrnitve k rekreaciji.
Ob povišani telesni temperaturi, naraščajoči rdečini ali izcedku iz rane, izraziti oteklini meč, nenadni zadihanosti, bolečini v prsnem košu ali nenadni deformaciji operiranega kolka je potreben takojšen zdravniški pregled.
01. Kdaj je potrebna totalna endoproteza kolka
Za totalno endoprotezo kolka se odločamo, ko napredovala okvara sklepa povzroča vztrajno bolečino, izgubo gibljivosti in pomembne omejitve pri hoji, spanju, delu ter vsakodnevnih dejavnostih.
Najpogostejši razlogi za operacijo so:
Odločitev ne temelji samo na rentgenski sliki. Ortoped upošteva jakost simptomov, funkcionalne omejitve, zdravstveno stanje, pričakovane koristi in rezultate predhodnega konzervativnega zdravljenja.
Ko zmerna do napredovala artroza ali osteonekroza povzroča pomembno bolečino in izgubo funkcije, ustrezno izvedeno konzervativno zdravljenje pa ne doseže sprejemljivega izboljšanja, sledi skupna odločitev pacienta in ortopeda o operaciji. [1]
02. Priprava in fizioterapija pred operacijo kolka
Predoperativna fizioterapija oziroma prehabilitacija pripravi telo in pacienta na zahteve prvih tednov po operaciji. Program usmerimo v sposobnosti, ki vplivajo na vstajanje, hojo, uporabo bergel in samostojnost po posegu.
Začetna fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, ravnotežje, hitrost hoje, vstajanje s stola in zmogljivost pri stopnicah.
Individualna terapevtska vadba – krepimo mišice kolka, stegna, trupa in zgornjih udov ter izboljšujemo ravnotežje in telesno pripravljenost.
Učenje uporabe pripomočkov – vadimo pravilno hojo z berglami, vstajanje, usedanje, obračanje in hojo po stopnicah.
Priprava domačega okolja – določimo ustrezno višino sedežev, odstranimo ovire ter pripravimo pripomočke za varno gibanje in osebno nego.
Navodila za prve tedne – pacient pred operacijo spozna vaje, način obremenjevanja in znake, ob katerih je potreben stik z zdravnikom.
Obvladovanje predoperativne bolečine – terapevtsko vadbo glede na ugotovitve dopolnimo z manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo ali visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Raziskave podpirajo večkomponentno predoperativno vadbo in vadbo za moč spodnjih udov kot smiselno pripravo na totalno endoprotezo kolka.[3]
Raziskave podpirajo večkomponentno predoperativno vadbo in vadbo za moč spodnjih udov kot smiselno pripravo na totalno endoprotezo kolka.[3]
03. Prve faze rehabilitacije po TEP kolka
Rehabilitacija se začne že v bolnišnici. Hitrost napredovanja določajo kirurški pristop, način fiksacije proteze, kakovost kosti, celjenje rane in navodila operaterja.[2]
Prvi dnevi po operaciji – izvajamo dihalne in cirkulacijske vaje, aktivacijo mišic, premikanje v postelji, vstajanje ter varno hojo z ustreznim pripomočkom.
Prva dva tedna – zaščitimo operativno rano, obvladujemo oteklino, izboljšujemo izteg kolka ter utrjujemo samostojno hojo, vstajanje in osnovne dnevne dejavnosti.
Od drugega do šestega tedna – povečujemo razdaljo hoje, mišično moč, ravnotežje in sposobnost hoje po stopnicah. Prehod z bergel na palico oziroma samostojno hojo temelji na kakovosti vzorca hoje.
Od šestega do dvanajstega tedna – stopnjujemo uporovno vadbo, vzdržljivost, funkcionalne naloge in pripravo na delo ter rekreacijo.
Po dvanajstem tednu – program usmerimo v zahtevnejše cilje, kot so daljši sprehodi, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje in druge odobrene športne aktivnosti.
Omejitve gibanja niso enake pri vseh pacientih. Določi jih kirurg glede na operativni pristop, stabilnost proteze in individualno tveganje za izpah. Splošno pravilo o prepovedi določenega giba zato ne nadomesti navodil operaterja.[6]
Omejitve gibanja niso enake pri vseh pacientih. Določi jih kirurg glede na operativni pristop, stabilnost proteze in individualno tveganje za izpah. Splošno pravilo o prepovedi določenega giba zato ne nadomesti navodil operaterja.[6]
04. Fizioterapija po totalni endoprotezi kolka
Fizioterapija po totalni endoprotezi kolka je usmerjena v varen vzorec hoje, obnovitev mišične moči, izboljšanje ravnotežja ter vrnitev k vsakodnevnim in rekreativnim dejavnostim. [4][5]
Individualna terapevtska vadba – sistematično razvijamo moč odmikalk in iztegovalk kolka, stegenskih mišic in trupa ter vadbo prilagodimo ciljem pacienta.
Vadba hoje – odpravimo šepanje, izboljšamo dolžino koraka, prenos teže in uporabo pripomočka ter nato preidemo v samostojno hojo.
Vadba ravnotežja – izboljšujemo stabilnost pri obračanju, stopnicah, neravni podlagi in vsakodnevnih opravilih.
Manualna terapija – po zacelitvi rane obravnavamo omejitve okoliških mehkih tkiv, brazgotine in sosednjih sklepov. Agresivnih mobilizacij proteziranega kolka ne izvajamo.
TECAR terapija – po zaprtju operativne rane in izključitvi zapletov jo vključimo za zmanjševanje bolečine in napetosti mehkih tkiv ter pripravo na aktivno vadbo.
HiToP terapija – uporabljamo jo za podporo pri mišični aktivaciji in obvladovanju bolečine po obdobju zmanjšane obremenitve.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – po zacelitvi rane jo usmerimo v boleča in preobremenjena mehka tkiva kot dopolnilo vadbi.
Vrnitev k delu in rekreaciji – obremenitve stopnjujemo glede na moč, vzdržljivost, ravnotežje, kakovost hoje in zahteve izbrane dejavnosti.
Instrumentalne metode uporabljamo z določenim terapevtskim ciljem. Osnovo rehabilitacije po TEP kolka sestavljajo progresivna terapevtska vadba, vadba hoje in redno spremljanje funkcionalnega napredka.
Instrumentalne metode uporabljamo z določenim terapevtskim ciljem. Osnovo rehabilitacije po TEP kolka sestavljajo progresivna terapevtska vadba, vadba hoje in redno spremljanje funkcionalnega napredka.
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo načrtujemo na podlagi operativnega izvida, kirurškega pristopa, zdravniških omejitev in vaših funkcionalnih ciljev. Program ni določen samo s številom tednov od operacije, temveč z meritvami napredka.
Pregled dokumentacije – preverimo operativni izvid, način fiksacije proteze, dovoljeno obremenitev in navodila operaterja.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo bolečino, gibljivost, mišično moč, ravnotežje, vstajanje, hojo in sposobnost uporabe stopnic.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so samostojna hoja, obuvanje, vožnja, vrnitev na delo, daljši sprehodi ali rekreacija.
Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, vadbo hoje, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Program za doma – pacient prejme jasno določene vaje, število ponovitev in navodila za napredovanje med obravnavami.
Spremljanje rezultatov – preverjamo moč, kakovost hoje, vstajanje, ravnotežje, stopnice in doseganje dogovorjenih ciljev.
Fizioterapijo pred in po totalni endoprotezi kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo pred in po totalni endoprotezi kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o totalni endoprotezi kolka
Kdaj se začne fizioterapija po TEP kolka?
Prve vaje, vstajanje in hoja se začnejo v bolnišnici v skladu z navodili operaterja. Ambulantna fizioterapija se nadaljuje po odpustu, ko je zdravstveno stanje stabilno in je določen način obremenjevanja operirane noge.
Kako dolgo traja rehabilitacija po TEP kolka?
Osnovna funkcionalna rehabilitacija praviloma traja od 6 do 12 tednov. Razvoj mišične moči, vzdržljivosti in zahtevnejših funkcionalnih sposobnosti se nadaljuje od 3 do 6 mesecev.
Koliko časa potrebujem bergle?
Bergle uporabljate do varnega prenosa teže, stabilnega ravnotežja in hoje brez izrazitega šepanja. Čas uporabe določajo navodila operaterja, način fiksacije proteze in kakovost hoje.
Ali po operaciji velja prepoved upogiba kolka preko 90 stopinj?
Ne za vse paciente. Omejitve so odvisne od kirurškega pristopa in navodil operaterja. Upoštevajte individualna navodila iz odpustnega pisma in jih ne nadomeščajte s splošnimi priporočili.[6]
Kdaj je dovoljena vožnja avtomobila?
Vožnja je primerna po zaključku uporabe zdravil, ki zmanjšujejo odzivnost, ter ko brez bolečine varno vstopite v vozilo, sedite in izvedete hitro zaviranje. Končno dovoljenje poda operater.
Ali je spanje na operirani strani dovoljeno?
Spanje na operirani strani začnete po zacelitvi rane in dovoljenju operaterja. Položaj mora biti udoben, brez pritiska na rano in brez kršenja predpisanih omejitev gibanja.
Ali so TECAR, HiToP in HILT primerni po TEP kolka?
Da, po zacelitvi operativne rane, izključitvi pooperativnih zapletov in fizioterapevtski oceni. TECAR terapijo, HiToP terapijo in HILT uporabljamo kot podporo pri zmanjševanju bolečine, mišični aktivaciji in izvajanju aktivne rehabilitacije.
Kateri športi so primerni po totalni endoprotezi kolka?
Prednost imajo hoja, kolesarjenje, plavanje, vadba moči in druge aktivnosti z nadzorovanimi obremenitvami. Vrnitev k teku, kontaktnim športom in dejavnostim z večjim tveganjem za padec zahteva odobritev operaterja.
Prve vaje, vstajanje in hoja se začnejo v bolnišnici v skladu z navodili operaterja. Ambulantna fizioterapija se nadaljuje po odpustu, ko je zdravstveno stanje stabilno in je določen način obremenjevanja operirane noge.
Kako dolgo traja rehabilitacija po TEP kolka?
Osnovna funkcionalna rehabilitacija praviloma traja od 6 do 12 tednov. Razvoj mišične moči, vzdržljivosti in zahtevnejših funkcionalnih sposobnosti se nadaljuje od 3 do 6 mesecev.
Koliko časa potrebujem bergle?
Bergle uporabljate do varnega prenosa teže, stabilnega ravnotežja in hoje brez izrazitega šepanja. Čas uporabe določajo navodila operaterja, način fiksacije proteze in kakovost hoje.
Ali po operaciji velja prepoved upogiba kolka preko 90 stopinj?
Ne za vse paciente. Omejitve so odvisne od kirurškega pristopa in navodil operaterja. Upoštevajte individualna navodila iz odpustnega pisma in jih ne nadomeščajte s splošnimi priporočili.[6]
Kdaj je dovoljena vožnja avtomobila?
Vožnja je primerna po zaključku uporabe zdravil, ki zmanjšujejo odzivnost, ter ko brez bolečine varno vstopite v vozilo, sedite in izvedete hitro zaviranje. Končno dovoljenje poda operater.
Ali je spanje na operirani strani dovoljeno?
Spanje na operirani strani začnete po zacelitvi rane in dovoljenju operaterja. Položaj mora biti udoben, brez pritiska na rano in brez kršenja predpisanih omejitev gibanja.
Ali so TECAR, HiToP in HILT primerni po TEP kolka?
Da, po zacelitvi operativne rane, izključitvi pooperativnih zapletov in fizioterapevtski oceni. TECAR terapijo, HiToP terapijo in HILT uporabljamo kot podporo pri zmanjševanju bolečine, mišični aktivaciji in izvajanju aktivne rehabilitacije.
Kateri športi so primerni po totalni endoprotezi kolka?
Prednost imajo hoja, kolesarjenje, plavanje, vadba moči in druge aktivnosti z nadzorovanimi obremenitvami. Vrnitev k teku, kontaktnim športom in dejavnostim z večjim tveganjem za padec zahteva odobritev operaterja.
Poškodba kolka
Poškodba labruma kolka
Poškodba labruma kolka pomeni razpoko ali ločitev vezivno-hrustančnega obroča, ki obdaja sklepno ponvico. Labrum povečuje stabilnost kolka, ohranja tesnjenje sklepa in sodeluje pri razporejanju obremenitev.[1]
Značilni simptomi so globoka bolečina v dimljah, bolečina med sedenjem, počepom ali zasukom kolka ter boleče klikanje, zatikanje ali občutek blokade. Poškodba je povezana z utesnitvenim sindromom kolka, displazijo, nenadno poškodbo in ponavljajočimi se športnimi obremenitvami.
Spremembe labruma so prisotne tudi pri odraslih brez bolečine. Fizioterapevtska ocena zato preveri, ali se slikovni izvid ujema s simptomi, gibljivostjo in funkcionalnimi omejitvami. Na tej podlagi določimo individualni rehabilitacijski program.[2][3]
01. Vzroki poškodbe labruma kolka
Poškodba labruma nastane zaradi enkratne poškodbe ali ponavljajočih se mehanskih obremenitev:
Utesnitveni sindrom kolka oziroma FAI – spremenjena oblika stegnenice ali sklepne ponvice poveča stik med kostnima strukturama in obremeni sprednji del labruma.
Displazija kolka – plitvejša sklepna ponvica zmanjša kostno stabilnost, zato labrum prevzame večji delež obremenitve.
Športne obremenitve – ponavljajoči se zasuki, globoki počepi, visoki dvigi nog in hitre spremembe smeri povečajo obremenitev labruma.
Nenadna poškodba – padec, zdrs, zasuk na obremenjeni nogi ali neposreden udarec poškodujejo labrum in druge sklepne strukture.
Nestabilnost kolka – nezadostna pasivna ali mišična stabilnost poveča ponavljajoče se obremenjevanje roba sklepne ponvice.
Degenerativne spremembe – kakovost labruma se zmanjša skupaj s spremembami sklepnega hrustanca in artrozo.
Poškodbe vključujejo razpoko labruma, ločitev labruma od sklepnega roba in poškodbo prehoda med labrumom ter sklepnim hrustancem. Vrsta spremembe na sliki sama ne določa načina zdravljenja; odločilni so simptomi, funkcija in spremljajoče spremembe kolka.[1][3]
Poškodbe vključujejo razpoko labruma, ločitev labruma od sklepnega roba in poškodbo prehoda med labrumom ter sklepnim hrustancem. Vrsta spremembe na sliki sama ne določa načina zdravljenja; odločilni so simptomi, funkcija in spremljajoče spremembe kolka.[1][3]
02. Simptomi poškodbe labruma kolka
Najznačilnejši simptom poškodbe labruma je globoka bolečina v dimljah oziroma sprednjem delu kolka. Težave se izrazijo pri položajih, ki vključujejo večji upogib ali zasuk kolka.
bolečina med dolgotrajnim sedenjem ali vožnjo;
bolečina pri globokem počepu, izpadnem koraku ali obuvanju;
bolečina med tekom, spremembo smeri in zasukom na obremenjeni nogi;
boleč klik, zatikanje ali preskok v kolčnem sklepu;
občutek blokade ali nezanesljivosti kolka;
zmanjšana gibljivost in izguba športne zmogljivosti;
bolečina po aktivnosti ali med spanjem po večji obremenitvi.
Neboleče klikanje ni dokaz poškodbe labruma. Tudi sprememba labruma na magnetni resonanci ni samodejno vzrok simptomov, saj so razpoke odkrite tudi pri odraslih brez bolečine.[2]
Po nenadni poškodbi, ob nezmožnosti obremenitve noge, stalni blokadi sklepa ali hitro naraščajoči bolečini je potreben zdravniški pregled.
Neboleče klikanje ni dokaz poškodbe labruma. Tudi sprememba labruma na magnetni resonanci ni samodejno vzrok simptomov, saj so razpoke odkrite tudi pri odraslih brez bolečine.[2]
Po nenadni poškodbi, ob nezmožnosti obremenitve noge, stalni blokadi sklepa ali hitro naraščajoči bolečini je potreben zdravniški pregled.
03. Pregled in diagnostika poškodbe labruma
Diagnoza temelji na povezavi med simptomi, kliničnim pregledom in slikovno diagnostiko. Noben posamezen klinični test samostojno ne potrdi simptomatske poškodbe labruma.
Pogovor o težavah – določimo mesto bolečine, način nastanka, vpliv sedenja, hoje, počepa, teka in športnih obremenitev.
Klinični pregled – ocenimo gibljivost kolka, mišično moč, nadzor medenice ter odziv na FADIR, FABER in druge usmerjene provokacijske teste.
Funkcionalni testi – preverimo počep, enonožno obremenitev, korak, tek, zasuk in športno specifične naloge.
Rentgensko slikanje – prikaže obliko glavice stegnenice, sklepne ponvice, displazijo, FAI in stopnjo artroze.
Magnetna resonanca – prikaže labrum, sklepni hrustanec in druga mehka tkiva. Kakovostna 3-teselska magnetna resonanca dosega dobro diagnostično natančnost.
MR-artrografija – po odločitvi zdravnika dodatno prikaže drobnejše poškodbe labruma in prehoda v sklepni hrustanec.
Slikovni izvid vedno primerjamo s simptomi in funkcionalnimi ugotovitvami. Prisotnost razpoke pri osebi brez značilnih simptomov ne predstavlja samostojne indikacije za zdravljenje ali operacijo. [2][3][4]
Slikovni izvid vedno primerjamo s simptomi in funkcionalnimi ugotovitvami. Prisotnost razpoke pri osebi brez značilnih simptomov ne predstavlja samostojne indikacije za zdravljenje ali operacijo. [2][3][4]
04. Fizioterapija in rehabilitacija poškodbe labruma kolka
Konzervativna rehabilitacija je prva izbira pri simptomatski poškodbi labruma brez stalne mehanske blokade, napredovale artroze ali poškodbe, ki zahteva neposredno ortopedsko zdravljenje.[3][5]
Uravnavanje obremenitev – začasno zmanjšamo globoke počepe, dolgotrajno sedenje, sunkovite zasuke in druge položaje, ki ponavljajoče izzovejo bolečino.
Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo moč glutealnih mišic, rotatorjev kolka, stegenskih mišic in trupa ter nadzor gibanja med počepom, hojo in športom.
Manualna terapija – z usmerjeno obravnavo omejitev kolka, medenice in okoliških mehkih tkiv zmanjšujemo bolečino ter ustvarimo pogoje za kakovostnejšo aktivno vadbo.
TECAR terapija – vključimo jo za zmanjševanje bolečine in mišične napetosti ter pripravo kolka na manualno terapijo in vadbo.
HiToP terapija – uporabljamo jo za podporo pri obvladovanju bolečine in izboljšanju mišične aktivacije.
Visokoenergijska laserska terapija HILT – vključimo jo kot dopolnilo aktivni rehabilitaciji za zmanjševanje bolečine v razdraženih mehkih tkivih.
Postopna vrnitev k obremenitvam – sedenje, počep, tek, spremembe smeri in športne naloge povečujemo na podlagi doseženih funkcionalnih meril.
Ortopedska presoja sledi ob stalni blokadi sklepa, napredovali okvari hrustanca ali nezadostnem izboljšanju po ustrezno izvedenem rehabilitacijskem programu. Raziskave potrjujejo, da začetna fizioterapija ne poslabša rezultatov poznejše artroskopske operacije.[6]
Ortopedska presoja sledi ob stalni blokadi sklepa, napredovali okvari hrustanca ali nezadostnem izboljšanju po ustrezno izvedenem rehabilitacijskem programu. Raziskave potrjujejo, da začetna fizioterapija ne poslabša rezultatov poznejše artroskopske operacije.[6]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul obravnave ne določimo samo na podlagi magnetnoresonančnega izvida. Najprej preverimo, ali se mesto bolečine in funkcionalne omejitve ujemajo z ugotovljeno spremembo labruma.
Začetni strukturirani rehabilitacijski program načrtujemo za 8 do 12 tednov. Nadaljnji koraki temeljijo na meritvah napredka, funkcionalnih ciljih in odzivu na stopnjevanje obremenitev.
Fizioterapijo poškodbe labruma kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
- Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, ravnotežje, nadzor medenice ter izvedbo počepa, hoje, teka in zasukov.
- Prepoznavanje dražečih obremenitev – določimo vpliv sedenja, vožnje, dela, treninga in športno specifičnih položajev.
- Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so sedenje brez bolečine, globlji počep, lažje obuvanje, vrnitev k teku ali polna športna zmogljivost.
- Individualni program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
- Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z meritvami bolečine, gibljivosti, moči, počepa, hoje, teka in športnih obremenitev.
- Rehabilitacija po artroskopiji – program prilagodimo izvedenemu posegu, načinu obremenjevanja in omejitvam operaterja.
Začetni strukturirani rehabilitacijski program načrtujemo za 8 do 12 tednov. Nadaljnji koraki temeljijo na meritvah napredka, funkcionalnih ciljih in odzivu na stopnjevanje obremenitev.
Fizioterapijo poškodbe labruma kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o poškodbi labruma kolka
Ali se razpoka labruma s fizioterapijo zapre?
Fizioterapija strukturne razpoke ne zapre. Zmanjša draženje sklepa, izboljša mišično podporo, nadzor gibanja in sposobnost prenašanja obremenitev, zato se simptomi in funkcija izboljšajo brez operacije.
Ali vsak klik v kolku pomeni poškodbo labruma?
Ne. Preskakovanje povzročajo tudi tetive in mišice okoli kolka. Za poškodbo labruma so pomembnejši boleč klik, globoka bolečina v dimljah, zatikanje in omejena funkcija.
Ali magnetna resonanca potrdi vzrok bolečine?
Ne samostojno. Razpoke labruma so prisotne tudi pri odraslih brez simptomov, zato mora slikovni izvid ustrezati mestu bolečine, kliničnim testom in funkcionalnim omejitvam.[2]
Ali vsaka poškodba labruma zahteva operacijo?
Ne. Prvi korak je strukturirana konzervativna rehabilitacija. Operacija sledi ob stalni mehanski blokadi, pomembni spremljajoči strukturni okvari ali nezadostnem izboljšanju po ustrezno izvedenem programu.
Ali je terapevtska vadba varna?
Da. Individualno izbrano terapevtsko vadbo stopnjujemo glede na simptome, moč in kakovost gibanja. Vadba ne vključuje nenadzorovanega ponavljanja položajev, ki dražijo sklep.
Fizioterapija strukturne razpoke ne zapre. Zmanjša draženje sklepa, izboljša mišično podporo, nadzor gibanja in sposobnost prenašanja obremenitev, zato se simptomi in funkcija izboljšajo brez operacije.
Ali vsak klik v kolku pomeni poškodbo labruma?
Ne. Preskakovanje povzročajo tudi tetive in mišice okoli kolka. Za poškodbo labruma so pomembnejši boleč klik, globoka bolečina v dimljah, zatikanje in omejena funkcija.
Ali magnetna resonanca potrdi vzrok bolečine?
Ne samostojno. Razpoke labruma so prisotne tudi pri odraslih brez simptomov, zato mora slikovni izvid ustrezati mestu bolečine, kliničnim testom in funkcionalnim omejitvam.[2]
Ali vsaka poškodba labruma zahteva operacijo?
Ne. Prvi korak je strukturirana konzervativna rehabilitacija. Operacija sledi ob stalni mehanski blokadi, pomembni spremljajoči strukturni okvari ali nezadostnem izboljšanju po ustrezno izvedenem programu.
Ali je terapevtska vadba varna?
Da. Individualno izbrano terapevtsko vadbo stopnjujemo glede na simptome, moč in kakovost gibanja. Vadba ne vključuje nenadzorovanega ponavljanja položajev, ki dražijo sklep.
Fizioterapija kolka
Sindrom pokanja kolka
Sindrom pokanja v kolku oziroma snapping hip syndrome označuje slišno ali tipno preskakovanje med gibanjem kolka. Nastane zaradi premikanja tetive preko kostne izbokline ali zaradi spremembe znotraj kolčnega sklepa.[1]
Zunanji tip povzroča preskok iliotibialnega trakta ali mišice gluteus maximus preko velikega trohantra. Notranji tip izvira iz tetive iliopsoas in se občuti spredaj v dimljah. Sklepno preskakovanje je povezano s poškodbo labruma kolka, hrustanca ali prostim telesom v sklepu.
Neboleče pokanje brez izgube funkcije ne zahteva zdravljenja. Boleče preskakovanje, zatikanje ali omejena gibljivost zahtevajo usmerjeno fizioterapevtsko oceno. Rehabilitacija zmanjša draženje, izboljša nadzor kolka in medenice ter vzpostavi zanesljivejše gibanje pri hoji, delu in športu.[2]
01. Vrste in vzroki sindroma pokanja kolka
Pokanje oziroma preskakovanje v kolku razdelimo glede na anatomsko strukturo, ki povzroča preskok. Natančna določitev vrste je pomembna, saj zunanje, notranje in sklepno pokanje zahtevajo različen rehabilitacijski pristop.[1][2]
Zunanje pokanje – iliotibialni trakt ali sprednji del mišice gluteus maximus preskoči preko velikega trohantra. Preskok se občuti na zunanji strani kolka in je povezan s ponavljajočim upogibanjem ter iztegovanjem.[4]
Notranje pokanje – tetiva iliopsoas preskoči preko kostnih struktur na sprednji strani kolka. Pacient preskok zazna globoko v dimljah pri vstajanju, dvigu noge ali prehodu iz pokrčenega v iztegnjen položaj.
Sklepno pokanje – izvira iz notranjosti sklepa in je povezano s poškodbo labruma kolka, poškodbo sklepnega hrustanca ali prostim telesom v sklepu.
Ponavljajoče obremenitve – tek, ples, gimnastika, globoki počepi, stopnice in športi s hitrimi spremembami položaja povečujejo drsenje tetiv preko kostnih struktur.
Spremenjen nadzor gibanja – zmanjšana moč mišic kolka in trupa, slabši nadzor medenice ter omejena gibljivost spremenijo razporeditev obremenitev.
Sočasne težave – zunanje pokanje spremljajo glutealna tendinopatija in GTPS ali burzitis kolka.
02. Simptomi sindroma pokanja kolka
Glavni znak je slišen ali tipen preskok med gibanjem kolka. Mesto, smer gibanja in spremljajoči simptomi pomagajo razlikovati med zunanjim, notranjim in sklepnim izvorom težave.[1][2]
Slišno ali tipno preskakovanje med upogibanjem, iztegovanjem ali obračanjem kolka.
Bolečina na zunanji strani kolka pri zunanjem tipu, zlasti med hojo, tekom, stopnicami in ležanjem na prizadeti strani.
Bolečina v dimljah pri notranjem tipu, predvsem pri dvigu noge, vstajanju, teku ali prehodu iz sedečega položaja.
Zatikanje ali blokada sklepa pri poškodbi labruma, hrustanca ali prostem telesu v sklepu.
Občutek napetosti na sprednji ali zunanji strani kolka.
Zmanjšana zmogljivost pri hoji, teku, globokem počepu, plesu in športnih nalogah.
03. Pregled in diagnostika pokanja v kolku
Diagnoza temelji na pogovoru, kliničnem pregledu in nadzorovanem izzivanju preskoka. Fizioterapevtska ocena določi mesto težave, gib, ki sproži preskok, ter vpliv mišične moči, gibljivosti in nadzora medenice.
Analiza simptomov – določimo mesto bolečine, smer preskoka, začetek težav in obremenitve, ki izzovejo simptome.
Pregled gibljivosti – ocenimo upogib, izteg, rotacije in odmike kolka.
Testiranje mišične funkcije – preverimo moč iliopsoasa, glutealnih mišic, mišic trupa in nadzor medenice.
Funkcionalni testi – analiziramo hojo, stopnice, počep, tek in športne gibe.
Dinamični ultrazvok – prikaže premikanje tetive med gibanjem in pomaga potrditi notranje ali zunanje pokanje.[3]
Rentgensko in magnetnoresonančno slikanje – zdravnik ju izbere ob sumu na kostno spremembo, poškodbo hrustanca, prosto telo ali poškodbo labruma kolka.
Izvid slikovne diagnostike vedno povežemo s simptomi in funkcionalnim pregledom. Prisotnost anatomskega preskoka brez bolečine sama po sebi ne predstavlja razloga za zdravljenje.
Izvid slikovne diagnostike vedno povežemo s simptomi in funkcionalnim pregledom. Prisotnost anatomskega preskoka brez bolečine sama po sebi ne predstavlja razloga za zdravljenje.
04. Zdravljenje in fizioterapija sindroma pokanja v kolku
Prva izbira pri bolečem pokanju v kolku je konzervativna rehabilitacija. Program temelji na prilagoditvi dražečih obremenitev, izboljšanju gibljivosti, progresivni krepitvi in ponovni vzpostavitvi nadzora kolka ter medenice.[1][2]
Uravnavanje obremenitev – začasno zmanjšamo ponavljajoče gibe, ki izzovejo boleče preskakovanje, in jih nato sistematično vključujemo nazaj.
Z individualno terapevtsko vadbo izboljšujemo moč glutealnih mišic, mišic trupa in kolka, nadzor medenice ter izvedbo funkcionalnih in športnih gibov.
Z manualno terapijo obravnavamo omejeno gibljivost sklepa in napetost okoliških tkiv ter doseženo spremembo utrdimo z aktivnim gibanjem.
TECAR terapijo vključimo za podporo pri zmanjševanju bolečine in mišične napetosti ter kot pripravo na aktivno vadbo.
HiToP terapijo uporabimo za podporo pri obvladovanju bolečine in mišično stimulacijo.
Lasersko terapijo HILT vključimo pri bolečem draženju mehkih tkiv in zmanjšani toleranci na gibanje.
Udarne valove ESWT uporabljamo pri potrjeni sočasni glutealni tendinopatiji oziroma GTPS, ne pri izoliranem pokanju v kolku.
Vrnitev k dejavnostim – hojo, tek, ples, delo in šport stopnjujemo glede na bolečino, nadzor gibanja, mišično moč in izvedbo funkcionalnih testov.
Ortopedska presoja sledi pri vztrajnem bolečem pokanju, blokadah sklepa ali nezadostnem napredku po ustrezno izvedenem konzervativnem programu.[5]
Ortopedska presoja sledi pri vztrajnem bolečem pokanju, blokadah sklepa ali nezadostnem napredku po ustrezno izvedenem konzervativnem programu.[5]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul najprej določimo, ali pokanje izvira iz tetive iliopsoas, iliotibialnega trakta, glutealnih struktur ali notranjosti kolčnega sklepa. Obravnave ne določimo samo na podlagi mesta preskoka.
Fizioterapevtska ocena – pregledamo gibljivost, mišično moč, nadzor medenice ter izvedbo hoje, počepa, teka in gibov, ki izzovejo preskok.
Prepoznavanje dražečih obremenitev – določimo vpliv sedenja, vstajanja, stopnic, teka, plesa, treninga in delovnih položajev.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so gibanje brez bolečega preskakovanja, lažje vstajanje, neovirana hoja ali vrnitev k športu.
Individualni rehabilitacijski program – povežemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
Spremljanje napredka – rezultate preverjamo z meritvami.
Postopna vrnitev k obremenitvam – delovne in športne naloge stopnjujemo na podlagi doseženih funkcionalnih meril.
Fizioterapijo sindroma pokanja v kolku izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Fizioterapijo sindroma pokanja v kolku izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o sindromu pokanja kolka
Ali je pokanje v kolku nevarno?
Neboleče pokanje brez omejene funkcije ni nevarno in ne zahteva zdravljenja. Bolečina, zatikanje, blokada sklepa ali zmanjšana gibljivost zahtevajo strokovno oceno.
Zakaj kolk poka spredaj ali na zunanji strani?
Preskok spredaj v dimljah izvira predvsem iz tetive iliopsoas. Preskok na zunanji strani nastane zaradi premikanja iliotibialnega trakta ali mišice gluteus maximus preko velikega trohantra.
Ali pokanje pomeni poškodbo labruma kolka?
Ne. Večina zunanjega in notranjega pokanja izvira iz tetiv zunaj sklepa. Globoka bolečina v dimljah, zatikanje ali blokada povečajo sum na poškodbo labruma kolka.
Ali raztezanje odpravi pokanje v kolku?
Samo raztezanje ne odpravi vseh oblik pokanja. Program vključuje natančno izbrane vaje za gibljivost, moč kolka in trupa, nadzor medenice ter postopno prilagajanje obremenitev.
Kako dolgo traja fizioterapija?
Začetni strukturirani rehabilitacijski program načrtujemo za 6 do 12 tednov. Napredek preverjamo z zmanjšanjem bolečega preskakovanja, izboljšanjem mišične moči in uspešno izvedbo delovnih ali športnih nalog.
Neboleče pokanje brez omejene funkcije ni nevarno in ne zahteva zdravljenja. Bolečina, zatikanje, blokada sklepa ali zmanjšana gibljivost zahtevajo strokovno oceno.
Zakaj kolk poka spredaj ali na zunanji strani?
Preskok spredaj v dimljah izvira predvsem iz tetive iliopsoas. Preskok na zunanji strani nastane zaradi premikanja iliotibialnega trakta ali mišice gluteus maximus preko velikega trohantra.
Ali pokanje pomeni poškodbo labruma kolka?
Ne. Večina zunanjega in notranjega pokanja izvira iz tetiv zunaj sklepa. Globoka bolečina v dimljah, zatikanje ali blokada povečajo sum na poškodbo labruma kolka.
Ali raztezanje odpravi pokanje v kolku?
Samo raztezanje ne odpravi vseh oblik pokanja. Program vključuje natančno izbrane vaje za gibljivost, moč kolka in trupa, nadzor medenice ter postopno prilagajanje obremenitev.
Kako dolgo traja fizioterapija?
Začetni strukturirani rehabilitacijski program načrtujemo za 6 do 12 tednov. Napredek preverjamo z zmanjšanjem bolečega preskakovanja, izboljšanjem mišične moči in uspešno izvedbo delovnih ali športnih nalog.
Poškodba kolka
Zlom kolka
Zlom kolka pomeni zlom zgornjega dela stegnenice, predvsem vratu stegnenice ali trohanternega predela. Pri starejših nastane predvsem po padcu ob zmanjšani kostni gostoti, pri mlajših pa po prometni, športni ali drugi visokoenergijski poškodbi.[1][2]
Značilni znaki so nenadna bolečina v kolku ali dimljah, nezmožnost obremenitve noge, omejeno gibanje ter skrajšan in navzven obrnjen položaj noge. Zlom kolka zahteva takojšnjo zdravniško diagnostiko, zdravljenje večine zlomov pa vključuje operativno stabilizacijo ali zamenjavo kolčnega sklepa.
Fizioterapija se začne po operaciji in določitvi dovoljenih obremenitev. Zgodnja mobilizacija, progresivna vadba za moč in ravnotežje ter trening hoje zmanjšajo izgubo funkcije in pospešijo vrnitev k samostojnemu gibanju.[3][4]
Po padcu z izrazito bolečino v kolku, nezmožnostjo vstajanja ali obremenitve noge ne poskušajte hoditi. Pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112.
01. Vrste in vzroki zlomov kolka
Zlom kolka je zlom zgornjega dela stegnenice. Vrsta in mesto zloma določata način operativnega zdravljenja, dovoljeno obremenjevanje noge ter potek rehabilitacije.[1][2]
Zlom vratu stegnenice – nastane znotraj sklepne ovojnice med glavico in preostalim delom stegnenice. Zdravljenje vključuje notranjo učvrstitev, delno protezo ali totalno endoprotezo kolka.
Intertrohanterni zlom – poteka skozi predel med velikim in malim trohantrom. Operativna stabilizacija omogoči zgodnje vstajanje in rehabilitacijo.
Subtrohanterni zlom – nastane pod trohanternim predelom stegnenice in zahteva stabilno operativno učvrstitev.
Osteoporotični oziroma nizkoenergijski zlom – pri starejših nastane predvsem po padcu z lastne višine zaradi zmanjšane kostne trdnosti.
Visokoenergijski zlom – pri mlajših nastane pri prometni nesreči, padcu z višine ali močnem neposrednem udarcu.
Dejavniki tveganja – osteoporoza, predhodni padci, slabše ravnotežje, zmanjšana mišična moč, motnje vida, določena zdravila in neustrezno urejeno domače okolje povečujejo tveganje za zlom.
Dejavniki tveganja – osteoporoza, predhodni padci, slabše ravnotežje, zmanjšana mišična moč, motnje vida, določena zdravila in neustrezno urejeno domače okolje povečujejo tveganje za zlom.
02. Simptomi in opozorilni znaki zloma kolka
Zlom kolka povzroči nenadno bolečino v kolku, dimljah ali zgornjem delu stegna. Simptomi se začnejo neposredno po padcu ali drugi poškodbi:
Izrazita bolečina v kolku, dimljah ali zgornjem delu stegna.
Nezmožnost vstajanja, hoje ali obremenitve noge.
Skrajšan in navzven obrnjen položaj noge pri premaknjenem zlomu.
Bolečina pri premikanju ali obračanju noge.
Oteklina, občutljivost ali podplutba v predelu kolka in stegna.
Nenadna izguba samostojnosti pri vstajanju, hoji in vsakodnevnih opravilih.
Ohranjena sposobnost hoje zloma ne izključi. Pri nedislociranem oziroma skritem zlomu se bolečina stopnjuje med obremenjevanjem, prvi rentgenski posnetek pa zloma ne prikaže vedno.[1]
Po padcu z bolečino v kolku, nezmožnostjo vstajanja ali izrazito bolečino med obremenitvijo ne poskušajte nadaljevati hoje. Pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112.
Ohranjena sposobnost hoje zloma ne izključi. Pri nedislociranem oziroma skritem zlomu se bolečina stopnjuje med obremenjevanjem, prvi rentgenski posnetek pa zloma ne prikaže vedno.[1]
Po padcu z bolečino v kolku, nezmožnostjo vstajanja ali izrazito bolečino med obremenitvijo ne poskušajte nadaljevati hoje. Pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112.
03. Pregled, diagnostika in zdravljenje zloma kolka
Sum na zlom kolka zahteva takojšen zdravniški pregled. Diagnoza temelji na opisu poškodbe, kliničnem pregledu in slikovni diagnostiki.
Klinični pregled – zdravnik oceni bolečino, položaj noge, sposobnost obremenitve, krvni obtok in nevrološko funkcijo.
Rentgensko slikanje – predstavlja prvo slikovno preiskavo za potrditev zloma in določitev njegovega položaja.
Magnetna resonanca ali računalniška tomografija – sledi ob močnem kliničnem sumu in negativnem rentgenskem izvidu.
Operativna stabilizacija – vključuje vijake, ploščo, dinamični kolčni vijak ali intramedularni žebelj glede na vrsto zloma.
Delna ali totalna proteza – pri izbranih zlomih vratu stegnenice ortoped izvede delno zamenjavo sklepa ali totalno endoprotezo kolka.
Obravnava kostnega zdravja – po nizkoenergijskem zlomu sledi ocena osteoporoze, prehrane, zdravil in tveganja za ponovni padec.
Pri medicinsko stabilnem pacientu se operacija načrtuje na dan sprejema ali naslednji dan. Zgodnja operativna oskrba omogoči hitrejšo mobilizacijo in zmanjša posledice dolgotrajnega ležanja.[1][2]
Pri medicinsko stabilnem pacientu se operacija načrtuje na dan sprejema ali naslednji dan. Zgodnja operativna oskrba omogoči hitrejšo mobilizacijo in zmanjša posledice dolgotrajnega ležanja.[1][2]
04. Fizioterapija in rehabilitacija po zlomu kolka
Fizioterapija se začne v bolnišnici po operaciji in določitvi dovoljenega obremenjevanja noge. Osnovo rehabilitacije sestavljajo zgodnje vstajanje, trening hoje, progresivna vadba za moč, ravnotežje in funkcionalno samostojnost.[3][4]
Zgodnja mobilizacija – vstajanje in hoja z ustreznim pripomočkom se začneta takoj, ko zdravstveno stanje in navodila operaterja to dovoljujejo.
Trening hoje – vadimo varno uporabo hodulje, bergel ali palice, pravilno obremenjevanje noge, obračanje in premagovanje stopnic.
Z individualno terapevtsko vadbo izboljšujemo moč sprednjih stegenskih in glutealnih mišic, ravnotežje, vzdržljivost ter samostojnost pri vsakodnevnih opravilih.
Funkcionalni trening – vadimo vstajanje s stola, usedanje, obračanje, obuvanje, hojo po različnih podlagah in varno pobiranje predmetov.
Preprečevanje padcev – izboljšujemo ravnotežje, reakcijske sposobnosti in varnost pri gibanju ter svetujemo ureditev domačega okolja.
Manualna terapija – po ustreznem celjenju z manualno terapijo obravnavamo omejitve okoliških mehkih tkiv in sosednjih sklepov. Agresivnih mobilizacij sveže operiranega kolka ne izvajamo.
Po preverjanju kontraindikacij HiToP terapijo uporabimo za mišično stimulacijo in podporo pri aktivaciji oslabljene muskulature.
TECAR terapijo in lasersko terapijo HILT v poznejši fazi vključimo za podporo pri obravnavi bolečine in okoliških mehkih tkiv. Svežega zloma, nezaceljene rane in neposrednega operativnega področja s tema metodama ne obravnavamo.
Napredek spremljamo z meritvami. Ob vztrajajočih funkcionalnih omejitvah rehabilitacijo nadaljujemo tudi po prvih 8 do 16 tednih.[3]
Napredek spremljamo z meritvami. Ob vztrajajočih funkcionalnih omejitvah rehabilitacijo nadaljujemo tudi po prvih 8 do 16 tednih.[3]
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul
Ambulantno rehabilitacijo po zlomu kolka začnemo po odpustu iz bolnišnice, ko je pacient zdravstveno stabilen in so znana navodila operaterja glede obremenjevanja ter omejitev gibanja.
Pregled zdravstvene dokumentacije – preverimo vrsto zloma, izvedeni operativni poseg, dovoljeno obremenjevanje, stanje rane in navodila ortopeda.
Fizioterapevtska ocena – izmerimo bolečino, gibljivost, mišično moč, ravnotežje, sposobnost vstajanja, kakovost hoje in uporabo pripomočkov.
Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so samostojno vstajanje, varna hoja brez pomoči, premagovanje stopnic ali vrnitev k delu in rekreaciji.
Aktivna rehabilitacija – pripravimo program individualne terapevtske vadbe, treninga hoje, ravnotežja in funkcionalnih nalog.
Manualna in instrumentalna podpora – glede na fazo celjenja vključimo manualno terapijo, HiToP terapijo, TECAR terapijo ali lasersko terapijo HILT.
Spremljanje napredka – program stopnjujemo na podlagi meritev mišične moči, hoje, ravnotežja, vstajanja in samostojnosti.
Preprečevanje ponovnega padca – izboljšujemo varnost gibanja in pripravimo dolgoročen program za ohranjanje mišične moči, ravnotežja in telesne aktivnosti.
Rehabilitacijo po zlomu kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Rehabilitacijo po zlomu kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o zlomu kolka
Ali zlom kolka vedno zahteva operacijo?
Večina zlomov kolka zahteva operativno zdravljenje. Vrsta posega je odvisna od mesta in premaknjenosti zloma, starosti, predhodne gibljivosti ter zdravstvenega stanja pacienta.
Kdaj se začne fizioterapija po operaciji?
Fizioterapija se začne v bolnišnici takoj, ko zdravstveno stanje in navodila operaterja dovolijo vstajanje. Zgodnja mobilizacija vključuje posedanje, vstajanje, prenos teže in hojo z ustreznim pripomočkom.[3]
Koliko smem obremeniti operirano nogo?
Dovoljeno obremenitev določi operater glede na vrsto zloma in način učvrstitve. Navodilo mora biti zapisano v odpustni dokumentaciji, fizioterapevtski program pa ga dosledno upošteva.
Kako dolgo traja rehabilitacija po zlomu kolka?
Prvi strukturirani rehabilitacijski cikel traja od 8 do 16 tednov. Rehabilitacijo nadaljujemo, dokler ostajajo pomembne omejitve mišične moči, ravnotežja, hoje ali samostojnosti.
Ali po zlomu kolka vedno dobim totalno protezo?
Ne. Zlom se zdravi z notranjo učvrstitvijo, delno protezo ali totalno endoprotezo kolka. Izbiro določi ortoped glede na vrsto zloma, stanje sklepa in funkcionalne potrebe pacienta.
Ali so manualna terapija in aparature primerne po zlomu?
Da, vendar šele v ustrezni fazi celjenja. Manualno terapijo, HiToP terapijo, TECAR terapijo in lasersko terapijo HILT izberemo glede na operativni poseg, stanje rane, kontraindikacije in terapevtski cilj. Metode predstavljajo podporo aktivni rehabilitaciji.
Večina zlomov kolka zahteva operativno zdravljenje. Vrsta posega je odvisna od mesta in premaknjenosti zloma, starosti, predhodne gibljivosti ter zdravstvenega stanja pacienta.
Kdaj se začne fizioterapija po operaciji?
Fizioterapija se začne v bolnišnici takoj, ko zdravstveno stanje in navodila operaterja dovolijo vstajanje. Zgodnja mobilizacija vključuje posedanje, vstajanje, prenos teže in hojo z ustreznim pripomočkom.[3]
Koliko smem obremeniti operirano nogo?
Dovoljeno obremenitev določi operater glede na vrsto zloma in način učvrstitve. Navodilo mora biti zapisano v odpustni dokumentaciji, fizioterapevtski program pa ga dosledno upošteva.
Kako dolgo traja rehabilitacija po zlomu kolka?
Prvi strukturirani rehabilitacijski cikel traja od 8 do 16 tednov. Rehabilitacijo nadaljujemo, dokler ostajajo pomembne omejitve mišične moči, ravnotežja, hoje ali samostojnosti.
Ali po zlomu kolka vedno dobim totalno protezo?
Ne. Zlom se zdravi z notranjo učvrstitvijo, delno protezo ali totalno endoprotezo kolka. Izbiro določi ortoped glede na vrsto zloma, stanje sklepa in funkcionalne potrebe pacienta.
Ali so manualna terapija in aparature primerne po zlomu?
Da, vendar šele v ustrezni fazi celjenja. Manualno terapijo, HiToP terapijo, TECAR terapijo in lasersko terapijo HILT izberemo glede na operativni poseg, stanje rane, kontraindikacije in terapevtski cilj. Metode predstavljajo podporo aktivni rehabilitaciji.
Viri in literatura
Avtor in strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
Zadnja posodobitev in strokovni pregled: 31. avgust 2026
Vsebina je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega fizioterapevtskega ali zdravniškega pregleda. Bolečina v kolku, omejena gibljivost, preskakovanje, mravljinčenje in zmanjšana mišična moč imajo različne vzroke, zato način obravnave določimo na podlagi klinične ocene in ustrezne medicinske diagnostike. Po poškodbi, ob nezmožnosti obremenitve noge, vidni deformaciji, hitro naraščajoči bolečini, povišani telesni temperaturi ali nenadni izgubi občutka oziroma mišične moči je potreben takojšen zdravniški pregled.
Artroza kolka
- Koc TA Jr, Cibulka M, Enseki KR, Gentile JT, MacDonald CW, Kollmorgen RC, Martin RL. Hip Pain and Mobility Deficits—Hip Osteoarthritis: Revision 2025. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2025;55(11):CPG1–CPG31. DOI: 10.2519/jospt.2025.0301
- National Institute for Health and Care Excellence. Osteoarthritis in over 16s: diagnosis and management. NICE guideline NG226. 2022. Smernice NICE NG226
- Hannon CP, Delanois RE, Brown N, et al. American Academy of Orthopaedic Surgeons Clinical Practice Guideline Summary: Management of Osteoarthritis of the Hip. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2024;32(20):e1027–e1034. DOI: 10.5435/JAAOS-D-24-00420
- Fang H, Zhang X, Wang J, Xing X, Shen Z, Cai G. The relationship between MRI-detected hip abnormalities and hip pain in hip osteoarthritis: a systematic review. Rheumatology International. 2024;44(10):1887–1896. DOI: 10.1007/s00296-024-05678-2
- de Sire A, Marotta N, Bartalotta I, Prestifilippo E, Zito R, Ammendolia V, et al. Combined ultrasound-guided hyaluronic acid injections, high-power laser therapy and physiotherapy improve hip function in osteoarthritis: A randomized controlled trial. Journal of Experimental Orthopaedics. 2026;13(2):e70685. DOI: 10.1002/jeo2.70685
- Coccetta CA, Sale P, Ferrara PE, Specchia A, Maccauro G, Ferriero G, Ronconi G. Effects of capacitive and resistive electric transfer therapy in patients with knee osteoarthritis: a randomized controlled trial. International Journal of Rehabilitation Research. 2019;42(2):106–111. DOI: 10.1097/MRR.0000000000000324
- Namvar H, Olyaie G, Bagheri H, Naiemi E, Hoseinifar M, Sargolzehi M. Effect of High-Tone External Muscle Stimulation (High-Tone Therapy) in Neuro-Musculoskeletal Disorders: A Narrative Review. Journal of Modern Rehabilitation. 2022;16(3):208–213. DOI: 10.18502/jmr.v16i3.10143
Utesnitveni sindrom kolka (FAI)
- Griffin DR, Dickenson EJ, O'Donnell J, Agricola R, Awan T, Beck M, et al. The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. British Journal of Sports Medicine. 2016;50(19):1169–1176. DOI: 10.1136/bjsports-2016-096743
- Takla A, O'Donnell J, Voight M, Byrd T, Dienst M, Martin RR, et al. The 2019 International Society of Hip Preservation (ISHA) physiotherapy agreement on assessment and treatment of femoroacetabular impingement syndrome (FAIS): an international consensus statement. Journal of Hip Preservation Surgery. 2021;7(4):631–642. DOI: 10.1093/jhps/hnaa043
- Wall PDH, Dickenson EJ, Robinson D, Hughes I, Realpe A, Hobson R, Griffin DR, Foster NE. Personalised Hip Therapy: development of a non-operative protocol to treat femoroacetabular impingement syndrome in the FASHIoN randomised controlled trial. British Journal of Sports Medicine. 2016;50(19):1217–1223. DOI: 10.1136/bjsports-2016-096368
- Hoit G, Whelan DB, Dwyer T, Ajrawat P, Chahal J. Physiotherapy as an Initial Treatment Option for Femoroacetabular Impingement: A Systematic Review of the Literature and Meta-analysis of 5 Randomized Controlled Trials. American Journal of Sports Medicine. 2020;48(8):2042–2050. DOI: 10.1177/0363546519882668
- Monselli C, Bianco Prevot L, Accetta R, Tronconi LP, Bolcato V, Basile G. State of the Art in Rehabilitation Strategies After Hip Arthroscopy for Femoroacetabular Impingement Syndrome: A Systematic Review. Journal of Clinical Medicine. 2024;13(23):7302. DOI: 10.3390/jcm13237302
Displazija kolka
- Jacobsen JS, O'Brien MJM, Doyle HK, Kemp J, Tønning LU, Reiman MP, Mechlenburg I, Heerey J. Understanding Adult Hip Dysplasia: Clinical Presentation, Assessment Techniques, and Exercise-Driven Management Strategies. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2026;56(7):382–398. DOI: 10.2519/jospt.2026.13860
- Schmitz MR, Murtha AS, Clohisy JC; ANCHOR Study Group. Developmental Dysplasia of the Hip in Adolescents and Young Adults. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2020;28(3):91–101. DOI: 10.5435/JAAOS-D-18-00533
- Disantis AE, Martin RL, Enseki K, Spaid V, McClincy M. Non-Operative Rehabilitation Principles for Use in Individuals with Acetabular Dysplasia: A North American Based Delphi Study. International Journal of Sports Physical Therapy. 2023;18(6):1331–1345. DOI: 10.26603/001c.89265
- Beltran LS. MR Imaging Evaluation of Hip Dysplasia in the Young Adult. Magnetic Resonance Imaging Clinics of North America. 2025;33(1):43–61. DOI: 10.1016/j.mric.2024.06.004
- Disantis AE, Ellis T, Kollmorgen R, Luck C, McClincy M, Shkoukani Z, Young D, Martin RR. Defining the Minimal Clinically Important Difference, Patient Acceptable Symptom State, and Maximal Outcome Improvement Values for Individuals with Acetabular Dysplasia Undergoing Non-Operative Management. International Journal of Sports Physical Therapy. 2026;21(8):737–745. DOI: 10.26603/001c.165039
- Disantis AE, Ruh E, Martin R, Enseki K, McClincy M. Rehabilitation Guidelines for Use Following a Periacetabular Osteotomy: A North American Based Delphi Consensus. International Journal of Sports Physical Therapy. 2022;17(6):1002–1015. DOI: 10.26603/001c.38043
Sindrom hruškaste mišice in globoki glutealni sindrom
- Kizaki K, Uchida S, Shanmugaraj A, Aquino CC, Duong A, Simunovic N, Martin HD, Ayeni OR. Deep gluteal syndrome is defined as a non-discogenic sciatic nerve disorder with entrapment in the deep gluteal space: a systematic review. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy. 2020;28(10):3354–3364. DOI: 10.1007/s00167-020-05966-x
- Hopayian K, Danielyan A. Four symptoms define the piriformis syndrome: an updated systematic review of its clinical features. European Journal of Orthopaedic Surgery & Traumatology. 2018;28(2):155–164. DOI: 10.1007/s00590-017-2031-8
- Martin HD, Kivlan BR, Palmer IJ, Martin RL. Diagnostic accuracy of clinical tests for sciatic nerve entrapment in the gluteal region. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy. 2014;22(4):882–888. DOI: 10.1007/s00167-013-2758-7
- Park JW, Lee YK, Lee YJ, Shin S, Kang Y, Koo KH. Deep gluteal syndrome as a cause of posterior hip pain and sciatica-like pain. Bone & Joint Journal. 2020;102-B(5):556–567. DOI: 10.1302/0301-620X.102B5.BJJ-2019-1212.R1
- Hopayian K, Mirzaei M, Shamsi MB, Arab-Zozani M. A systematic review of conservative and surgical treatments for deep gluteal syndrome. Journal of Bodywork and Movement Therapies. 2023;36:244–250. DOI: 10.1016/j.jbmt.2022.12.003
- Lopez Castellanos F, Feipel V. Exploring the anatomical basis of piriformis syndrome: A systematic review. Morphologie. 2026;110(369):101114. DOI: 10.1016/j.morpho.2026.101114
Burzitis kolka
- Corvino A, Tagliati C, Ricci V, Corvino F, Tafuri D, Catalano O, Cocco G. Anatomy and Pathology of Anterior and Lateral Hip Compartments Bursae: An Ultrasound Structured Approach in Sports Medicine. Diagnostics. 2026;16(11):1731. DOI: 10.3390/diagnostics16111731
- Ruangchaijatuporn T, Gaetke-Udager K, Jacobson JA, Yablon CM, Morag Y. Ultrasound evaluation of bursae: anatomy and pathological appearances. Skeletal Radiology. 2017;46(4):445–462. DOI: 10.1007/s00256-017-2577-x
- Hilligsøe M, Rathleff MS, Olesen JL. Ultrasound Definitions and Findings in Greater Trochanteric Pain Syndrome: A Systematic Review. Ultrasound in Medicine & Biology. 2020;46(7):1584–1598. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2020.03.008
- Saha D, McAnena AP, Pandya A, Joshi G, Tai R. Septic and Aseptic Iliopsoas Bursitis – A Systematic Review of the Literature. Ortopedia Traumatologia Rehabilitacja. 2025;27(1):1–8. DOI: 10.5604/01.3001.0055.1540
- Williams BS, Cohen SP. Greater trochanteric pain syndrome: a review of anatomy, diagnosis and treatment. Anesthesia & Analgesia. 2009;108(5):1662–1670. DOI: 10.1213/ane.0b013e31819d6562
- Friedman MV, Stensby JD, Long JR, Currie SA, Hillen TJ. Beyond the greater trochanter: a pictorial review of the pelvic bursae. Clinical Imaging. 2017;41:37–41. DOI: 10.1016/j.clinimag.2016.09.010
Glutealna tendinopatija in GTPS
- Disantis A, Andrade AJ, Baillou A, et al. The 2022 International Society for Hip Preservation (ISHA) physiotherapy agreement on assessment and treatment of greater trochanteric pain syndrome (GTPS): an international consensus statement. Journal of Hip Preservation Surgery. 2023;10(1):48–56. DOI: 10.1093/jhps/hnac050
- Hilligsøe M, Rathleff MS, Olesen JL. Ultrasound Definitions and Findings in Greater Trochanteric Pain Syndrome: A Systematic Review. Ultrasound in Medicine & Biology. 2020;46(7):1584–1598. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2020.03.008
- Kinsella R, Semciw AI, Hawke LJ, Stoney J, Choong PFM, Dowsey MM. Diagnostic Accuracy of Clinical Tests for Assessing Greater Trochanteric Pain Syndrome: A Systematic Review With Meta-analysis. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2024;54(1):26–49. DOI: 10.2519/jospt.2023.11890
- Mellor R, Bennell K, Grimaldi A, et al. Education plus exercise versus corticosteroid injection use versus a wait and see approach on global outcome and pain from gluteal tendinopathy: prospective, single blinded, randomised clinical trial. BMJ. 2018;361:k1662. DOI: 10.1136/bmj.k1662
- Rhim HC, Shin J, Beling A, et al. Extracorporeal Shockwave Therapy for Greater Trochanteric Pain Syndrome: A Systematic Review with Meta-Analysis of Randomized Clinical Trials. JBJS Reviews. 2024;12(8):e24.00091. DOI: 10.2106/JBJS.RVW.24.00091
- Dancy ME, Alexander AS, Clark CJ, et al. Gluteal Tendinopathy: Critical Analysis Review of Current Nonoperative Treatments. JBJS Reviews. 2023;11(10):e23.00101. DOI: 10.2106/JBJS.RVW.23.00101
Izpah (luksacija) kolka
- Benedick A, Lopas L, Daley E, Jang Y. Traumatic Hip Dislocation: Pediatric and Adult Evaluation and Management. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2024;32(14):637–646. DOI: 10.5435/JAAOS-D-23-01013
- Ahmed G, Shiraz S, Riaz M, Ibrahim T. Late versus early reduction in traumatic hip dislocations: a meta-analysis. European Journal of Orthopaedic Surgery & Traumatology. 2017;27(8):1109–1116. DOI: 10.1007/s00590-017-1988-7
- Mandell JC, Marshall RA, Weaver MJ, Harris MB, Sodickson AD, Khurana B. Traumatic Hip Dislocation: What the Orthopedic Surgeon Wants to Know. RadioGraphics. 2017;37(7):2181–2201. DOI: 10.1148/rg.2017170012
- Tarchichi J, Daher M, Sakr I, et al. Anterior hip dislocation: A current concepts review and proposal of management algorithm. Injury. 2024;55(2):111252. DOI: 10.1016/j.injury.2023.111252
Avulzijski zlom kolka in medenice
- Singer G, Eberl R, Wegmann H, Marterer R, Kraus T, Sorantin E. Diagnosis and treatment of apophyseal injuries of the pelvis in adolescents. Seminars in Musculoskeletal Radiology. 2014;18(5):498–504. DOI: 10.1055/s-0034-1389267
- Di Maria F, Testa G, Sammartino F, Sorrentino M, Petrantoni V, Pavone V. Treatment of avulsion fractures of the pelvis in adolescent athletes: A scoping literature review. Frontiers in Pediatrics. 2022;10:947463. DOI: 10.3389/fped.2022.947463
- Molina LL, Block AM, Carsen S, Crepeau AE, Stavinoha TJ, Chau MM, Nepple JJ; PRiSM Hip Research Interest Group. Outcomes of Conservative Versus Surgical Treatment of Adolescent Pelvic and Hip Avulsion Fractures: A Systematic Review and Meta-Analysis. Journal of Pediatric Orthopaedics. 2026; spletna objava pred tiskom. DOI: 10.1097/BPO.0000000000003305
Totalna endoproteza kolka (TEP kolka)
- Hannon CP, Goodman SM, Austin MS, et al. 2023 American College of Rheumatology and American Association of Hip and Knee Surgeons Clinical Practice Guideline for the Optimal Timing of Elective Hip or Knee Arthroplasty for Patients With Symptomatic Moderate-to-Severe Osteoarthritis or Advanced Symptomatic Osteonecrosis With Secondary Arthritis for Whom Nonoperative Therapy Is Ineffective. Arthritis & Rheumatology. 2023;75(11):1877–1888. DOI: 10.1002/art.42630
- Sara LK, Lewis CL. Rehabilitation Phases, Precautions, and Mobility Goals Following Total Hip Arthroplasty. HSS Journal. 2023;19(4):494–500. DOI: 10.1177/15563316231192980
- van der Vorst MAT, Dijkman R, Hannink G, van Hove RP, Olde Rikkert MGM, Peeters G. Effectiveness of prehabilitation modalities before total hip arthroplasty: a systematic review and network meta-analysis. Annals of Physical and Rehabilitation Medicine. 2026;69(4):102114. DOI: 10.1016/j.rehab.2026.102114
- Ye Z, Yu S, Liao L, Zhang Z, Lv L. Does postoperative exercise after hip arthroplasty improve strength and function? A systematic review and meta-analysis. BMC Musculoskeletal Disorders. 2026;27:684. DOI: 10.1186/s12891-026-10107-5
- Konnyu KJ, Pinto D, Cao W, Aaron RK, Panagiotou OA, Bhuma MR, Adam GP, Balk EM, Thoma LM. Rehabilitation for Total Hip Arthroplasty: A Systematic Review. American Journal of Physical Medicine & Rehabilitation. 2023;102(1):11–18. DOI: 10.1097/PHM.0000000000002007
- Telang S, Hoveidaei AH, Mayfield CK, Lieberman JR, Mont MA, Heckmann ND. Are Activity Restrictions Necessary After Total Hip Arthroplasty: A Systematic Review. Arthroplasty Today. 2024;30:101576. DOI: 10.1016/j.artd.2024.101576
Poškodba labruma kolka
- Brinkman JC, Kunze KN, Monty TL, Sparks CA, Malloy P, Chahla J, Nho SJ. The Management of Acetabular Labral Tears: A Contemporary Review. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2026;19(1):52. DOI: 10.1007/s12178-026-10035-w
- Lee AJJ, Armour P, Thind D, Coates MH, Kang ACL. The prevalence of acetabular labral tears and associated pathology in a young asymptomatic population. The Bone & Joint Journal. 2015;97-B(5):623–627. DOI: 10.1302/0301-620X.97B5.35166
- Enseki KR, Bloom NJ, Harris-Hayes M, Cibulka MT, Disantis A, Di Stasi S, Malloy P, Clohisy JC, Martin RL. Hip Pain and Movement Dysfunction Associated With Nonarthritic Hip Joint Pain: A Revision. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2023;53(7):CPG1–CPG70. DOI: 10.2519/jospt.2023.0302
- Zhang P, Li C, Wang W, Zhang B, Miao W, Liu Y. 3.0 T MRI is more recommended to detect acetabular labral tears than MR Arthrography: an updated meta-analysis of diagnostic accuracy. Journal of Orthopaedic Surgery and Research. 2022;17:126. DOI: 10.1186/s13018-022-02981-1
- Probst DT, Sookochoff MF, Harris-Hayes M, Prather H, Lipsey KL, Cheng AL. What is the Rate of Response to Nonoperative Treatment for Hip-Related Pain? A Systematic Review With Meta-analysis. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2023;53(5):286–306. DOI: 10.2519/jospt.2023.11666
- Martin SD, Dean MC, Gillinov SM, et al. Hip Arthroscopy Versus Physical Therapy for the Treatment of Symptomatic Acetabular Labral Tears in Patients Older Than 40 Years: 24-Month Results From a Randomized Controlled Trial. American Journal of Sports Medicine. 2024;52(10):2574–2585. DOI: 10.1177/03635465241263595
Sindrom pokanja v kolku
- Walker P, Ellis E, Scofield J, Kongchum T, Sherman WF, Kaye AD. Snapping Hip Syndrome: A Comprehensive Update. Orthopedic Reviews. 2021;13(2):25088. DOI: 10.52965/001c.25088
- Yen YM, Lewis CL, Kim YJ. Understanding and Treating the Snapping Hip. Sports Medicine and Arthroscopy Review. 2015;23(4):194–199. DOI: 10.1097/JSA.0000000000000095
- Piechota M, Maczuch J, Skupiński J, Kukawska-Sysio K, Wawrzynek W. Internal Snapping Hip Syndrome in Dynamic Ultrasonography. Journal of Ultrasonography. 2016;16(66):296–303. DOI: 10.15557/JoU.2016.0030
- Lewis CL. Extra-articular Snapping Hip: A Literature Review. Sports Health. 2010;2(3):186–190. DOI: 10.1177/1941738109357298
- Potalivo G, Bugiantella W. Snapping Hip Syndrome: Systematic Review of Surgical Treatment. Hip International. 2017;27(2):111–121. DOI: 10.5301/hipint.5000464
Zlom kolka
- National Institute for Health and Care Excellence (NICE). Hip fracture: management. NICE Clinical Guideline CG124. Objavljeno 2011; posodobljeno 2023. Klinične smernice NICE
- Switzer JA, O'Connor MI. AAOS Management of Hip Fractures in Older Adults Evidence-Based Clinical Practice Guideline. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2022;30(20):e1297–e1301. DOI: 10.5435/JAAOS-D-22-00273
- McDonough CM, Harris-Hayes M, Kristensen MT, Overgaard JA, Herring TB, Kenny AM, Mangione KK. Physical Therapy Management of Older Adults With Hip Fracture: Clinical Practice Guidelines. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2021;51(2):CPG1–CPG81. DOI: 10.2519/jospt.2021.0301
- Handoll HHG, Cameron ID, Mak JCS, Panagoda CE, Finnegan TP. Multidisciplinary Rehabilitation for Older People With Hip Fractures. Cochrane Database of Systematic Reviews. 2021;(11):CD007125. DOI: 10.1002/14651858.CD007125.pub3