Bolečine v zapestju
Bolečine v zapestju se lahko pojavijo zaradi poškodbe, preobremenitve, težav s tetivami, obrabe sklepa ali utesnitve živcev. Med pogostejše težave sodijo De Quervainov sindrom, sindrom karpalnega kanala, artroza in artritis zapestja ter poškodbe vezi in tetiv. Ker imajo lahko podobni simptomi različne vzroke, je za izbiro ustrezne obravnave pomembna fizioterapevtska ocena.
V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem ocenimo gibljivost zapestja in prstov, mišično moč, funkcijo roke ter obremenitve, pri katerih se težave pojavljajo, in pripravimo individualni načrt rehabilitacije. Obravnava lahko glede na ugotovitve vključuje manualno terapijo, individualno terapevtsko vadbo in druge ustrezne fizioterapevtske metode.
01. Sindrom karpalnega kanala
02. De Quervainov tenosinovitis
08. Poškodba TFCC
11. Dupuytrenova kontraktura
Sindrom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestju. Povzroča lahko mravljinčenje, odrevenelost in nočno prebujanje, pri izrazitejši prizadetosti pa tudi slabši oprijem in oslabelost palca. Obravnavo prilagodimo simptomom in ugotovitvam pregleda; ob pomembni ali napredujoči oslabelosti je potrebna zdravniška ocena.
De Quervainov tenosinovitis
01. Kaj je De Quervainov tenosinovitis in zakaj nastane?
Pri De Quervainovem tenosinovitisu pride do sprememb tetiv in njihove ovojnice v prvem dorzalnem predelu zapestja. Skozi ta prostor potekata tetivi APL in EPB, ki sodelujeta pri gibanju palca.
- Ponavljajoče se obremenitve – pogosti gibi palca in zapestja lahko povečujejo simptome.
- Spremembe tetivne ovojnice – zadebelitev ovojnice in retinakuluma lahko zmanjša prostor za normalno drsenje tetiv.
- Anatomske različice – pri nekaterih ljudeh ima EPB ločen podpredel, kar je lahko pomembno pri zdravljenju.
- Nosečnost in obdobje po porodu – težava se lahko pojavlja pogosteje v tem obdobju, vendar ni omejena samo na nosečnice oziroma mlade starše.
Čeprav se pogosto uporablja izraz »vnetje tetiv«, raziskave kažejo, da proces ni nujno zgolj klasično vnetje. Prisotne so lahko tudi degenerativne in zadebelitvene spremembe tetivne ovojnice.[1][2]
02. Simptomi De Quervainovega tenosinovitisa
- Bolečina na palčevi strani zapestja – najpogosteje v predelu koželjičnega odrastka ob bazi palca.
- Bolečina pri prijemu – težave se lahko povečajo pri odpiranju kozarcev, stiskanju predmetov ali dvigovanju.
- Bolečina pri gibanju palca – zlasti pri odmiku in iztegu palca.
- Lokalna občutljivost ali oteklina – področje nad tetivama je lahko boleče na pritisk.
- Težave pri vsakodnevnih opravilih – uporaba telefona, delo z rokami, šport ali dvigovanje otroka lahko povečujejo simptome.
Bolečina ob palcu ni vedno posledica De Quervainovega tenosinovitisa. Podobne težave lahko povzroča rizartroza oziroma artroza baze palca, poškodba, ganglion ali druge težave zapestja.[1][3]
Po sveži poškodbi z izrazito oteklino, deformacijo ali nezmožnostjo uporabe palca oziroma zapestja je potrebna zdravniška ocena zaradi možnosti zloma ali druge poškodbe.
03. Pregled in diagnostika
Diagnoza De Quervainovega tenosinovitisa je praviloma klinična. Pri pregledu povežemo mesto bolečine, obremenitve in odziv na izbrane teste.
- Pogovor o težavah – preverimo začetek simptomov, delo, šport, ponavljajoče se obremenitve in dejavnosti, ki povečujejo bolečino.
- Palpacija – ocenimo občutljivost in morebitno oteklino nad prvim dorzalnim predelom zapestja.
- Gibljivost in funkcija – preverimo gibanje palca in zapestja, moč prijema ter dejavnosti, pri katerih se pojavljajo težave.
- Provokacijski testi – Finkelsteinov oziroma drugi testi lahko pomagajo pri klinični presoji, vendar rezultata ne razlagamo ločeno od celotnega pregleda.
- Ultrazvok – pri nejasni diagnozi lahko prikaže tetive, ovojnico in anatomske različice. Rutinsko slikanje ni potrebno pri vsakem pacientu.
Pomembno je razlikovanje od artroze sklepa palca, poškodb vezi, zloma čolnička in drugih vzrokov bolečine na radialni strani zapestja.[1][2]
04. Fizioterapija in možnosti zdravljenja
Obravnavo prilagodimo trajanju in intenzivnosti težav ter dejavnostim, ki jih mora pacient izvajati. Cilj je zmanjšati draženje področja in postopno ponovno povečati sposobnost tetiv za obremenitev.
- Prilagoditev obremenitev – začasno zmanjšamo ponavljajoče prijemanje, stiskanje, obračanje in druge dejavnosti, ki izrazito povečujejo simptome.
- Opornica za palec in zapestje – pri izbranih pacientih lahko začasna imobilizacija zmanjša obremenitev prvega dorzalnega kompartmenta.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno vračamo gibljivost in obremenjevanje ter pozneje moč palca, zapestja in prijema. Vaje prilagodimo odzivu in jih ne izvajamo skozi izrazito poslabšanje.
- Manualna obravnava – po pregledu lahko manualno terapijo uporabimo kot dopolnilo pri spremljajočih omejitvah in težavah mehkih tkiv.
- Zdravniško zdravljenje – pri vztrajnih težavah je pomembna možnost lokalna kortikosteroidna injekcija. Raziskave podpirajo kombinacijo injekcije in kratkotrajne imobilizacije. O izvedbi odloča zdravnik.[1]
- Operativna sprostitev – specialist jo lahko predlaga, kadar ustrezno neoperativno zdravljenje ne odpravi pomembnih težav.
Načrt ni enak za vse paciente. Napredovanje določimo glede na bolečino, funkcijo roke in zahteve vsakodnevnih dejavnosti.
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul načrt oblikujemo glede na trajanje težav, ugotovitve pregleda ter dejavnosti, pri katerih potrebujete palec in zapestje.
- Začetni pregled – ocenimo mesto bolečine, gibljivost, občutljivost in funkcijo palca ter zapestja ter preverimo možne druge vzroke težav.
- Prilagoditev obremenitev – skupaj določimo, katere prijeme in ponavljajoče gibe je smiselno začasno zmanjšati ter kako jih pozneje postopno ponovno vključevati.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno razvijamo gibljivost, moč in sposobnost obremenjevanja palca ter zapestja.
- Manualna terapija – po potrebi vključimo manualne tehnike za spremljajoče težave mehkih tkiv in omejitve gibanja.
- Podporne instrumentalne metode – glede na konkretno indikacijo lahko presodimo o vključitvi TECAR terapije, visokoenergijske laserske terapije HILT ali terapije z udarnimi valovi ESWT.
- Spremljanje napredka – primerjamo bolečino pri prijemu, gibljivost in sposobnost izvajanja pomembnih vsakodnevnih dejavnosti. Če napredek ni zadovoljiv, ponovno ocenimo načrt in po potrebi priporočimo zdravniško oziroma specialistično obravnavo.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na pregled lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o De Quervainovem tenosinovitisu
Kje boli pri De Quervainovem tenosinovitisu?
Bolečina je značilno prisotna na palčevi strani zapestja ob koželjnici in se lahko širi proti palcu ali navzgor po podlakti. Pogosto se poveča pri prijemanju, dvigovanju predmetov, obračanju zapestja in ponavljajočih se gibih palca.[1][2]
Ali je De Quervainov tenosinovitis isto kot artroza palca?
Ne. De Quervainov tenosinovitis prizadene tetivi abductor pollicis longus in extensor pollicis brevis ter njuno ovojnico na palčevi strani zapestja. Rizartroza oziroma artroza sklepa palca pa prizadene sklep na bazi palca. Ker lahko obe stanji povzročata bolečino v podobnem predelu, ju razlikujemo s pregledom.[1][2]
Kako ugotovimo, ali gre za De Quervainov tenosinovitis?
Diagnoza je predvsem klinična. Upoštevamo mesto bolečine, občutljivost, dejavnosti, ki težave izzovejo, ter izbrane provokacijske teste. En sam pozitiven test ni dovolj za zanesljivo diagnozo. Ultrazvok je lahko uporaben, kadar diagnoza ni jasna ali je treba oceniti anatomijo tetivnega predela.[1][3]
Ali pomagajo vaje pri De Quervainovem tenosinovitisu?
Vaje lahko vključimo kot del individualnega programa, predvsem za postopno vračanje gibljivosti, drsenja tetiv, mišične zmogljivosti in funkcije roke. V akutno razdraženem obdobju bolečih gibov ne ponavljamo na silo. Z individualno terapevtsko vadbo program prilagodimo odzivu in dejavnostim, h katerim se želite vrniti.[4]
Ali je pri De Quervainovem tenosinovitisu smiselna opornica?
Opornica, ki začasno omeji gibanje zapestja in palca, je lahko del zdravljenja. Novejši podatki podpirajo predvsem kratkotrajno uporabo opornice za palec in zapestje skupaj s kortikosteroidno injekcijo. O vrsti in trajanju uporabe se je smiselno dogovoriti glede na stopnjo težav in izbrani način zdravljenja.[1]
Ali pomaga kortikosteroidna injekcija?
Da. Med neoperativnimi možnostmi ima kortikosteroidna injekcija dobro raziskovalno podporo. Sistematična analiza je pokazala ugodne rezultate predvsem ob kombinaciji injekcije s približno 3–4 tedni imobilizacije palca in zapestja. O indikaciji, izvedbi in morebitnih tveganjih odloča zdravnik.[1][5]
Kdaj je potrebna operacija?
Operativna sprostitev prvega dorzalnega tetivnega predela pride v poštev predvsem pri vztrajnih težavah, kadar ustrezno neoperativno zdravljenje ne zagotovi zadovoljivega izboljšanja. Odločitev sprejme specialist glede na trajanje težav, funkcionalne omejitve in predhodno zdravljenje.[1][6]
Sprožilni prst – trigger finger
Sprožilni prst oziroma trigger finger je stanje, pri katerem se tetiva upogibalka prsta ali palca ne pomika več gladko skozi svoj tetivni kanal. Prst se lahko pri upogibanju ali iztegovanju zatika, preskoči ali ostane začasno zaklenjen v pokrčenem položaju.[1][2]
Težave so pogosto izrazitejše zjutraj in pri dejavnostih, ki zahtevajo ponavljajoče prijemanje. Obravnavo prilagodimo stopnji težav, funkciji roke in dejavnostim, ki jih želite ponovno izvajati.[1]
01. Kaj je sprožilni prst in zakaj nastane?
Sprožilni prst oziroma stenozirajoči tenosinovitis nastane, ko je drsenje tetive upogibalke skozi tetivni kanal oteženo. Pomembno vlogo ima predel vezi oziroma škripca A1 ob bazi prsta.[1][2]
Pri gibanju mora tetiva gladko drseti skozi svoj kanal. Če je tetiva oziroma njena ovojnica zadebeljena ali je prostor v predelu A1 zožen, se lahko gibanje začasno ustavi in nato sprosti s preskokom.
- Ponavljajoče se prijemanje – lahko vpliva na izraženost simptomov, vendar sprožilnega prsta ne pripisujemo avtomatično eni dejavnosti.
- Sladkorna bolezen – sprožilni prst je pri ljudeh s sladkorno boleznijo pogostejši.
- Druge bolezni roke – stanje se pogosteje pojavlja tudi pri nekaterih drugih boleznih in po določenih posegih na roki.
- Več prstov – prizadet je lahko en ali več prstov, težava pa se lahko pojavi tudi na palcu.
Sprožilni prst ni isto kot Dupuytrenova kontraktura, pri kateri je prizadeto vezivno tkivo dlani.[3][4]
02. Simptomi sprožilnega prsta
Težave se lahko razvijejo postopno in so pogosto izrazitejše po obdobju mirovanja, zlasti zjutraj.
- Bolečina ob bazi prsta – pogosto na dlanski strani v predelu, kjer se prst začne.
- Preskakovanje ali klikanje – med upogibanjem ali iztegovanjem lahko začutite oziroma slišite preskok.
- Zatikanje prsta – gib ni več tekoč in prst se za trenutek ustavi.
- Zaklepanje – pri izrazitejših težavah lahko prst ostane pokrčen in ga morate iztegniti z drugo roko.
- Jutranja okorelost – simptomi so lahko po spanju izrazitejši.
- Zmanjšana funkcija roke – težave se pojavijo pri prijemu, nošenju predmetov, delu ali športu.
Pri nenadni nezmožnosti premikanja prsta po poškodbi, izraziti oteklini, deformaciji ali odprti poškodbi je potrebna zdravniška ocena. Prav tako je pregled potreben ob izraziti rdečini, vročini ali drugih znakih okužbe.[1][3]
03. Pregled in diagnostika sprožilnega prsta
Diagnoza sprožilnega prsta je praviloma klinična. Pri pregledu povežemo značilne simptome z gibanjem in funkcijo prsta.
- Pogovor o težavah – preverimo, kateri prst se zatika, kdaj so simptomi najizrazitejši in kako vplivajo na vsakodnevne dejavnosti.
- Opazovanje gibanja – spremljamo aktivno upogibanje in iztegovanje ter morebitno preskakovanje ali zaklepanje.
- Pregled dlani – preverimo občutljivost in morebitno zatrdlino ob bazi prizadetega prsta.
- Gibljivost in funkcija – ocenimo obseg gibanja, prijem in uporabo roke.
- Razlikovanje drugih težav – preverimo, ali omejitev bolj ustreza poškodbi sklepa, tetive, Dupuytrenovi kontrakturi ali drugemu stanju.
Slikovne preiskave pri značilni klinični sliki praviloma niso potrebne. Ultrazvok ali druge preiskave zdravnik uporabi predvsem pri nejasni diagnozi ali sumu na drugo spremembo.[2][3]
04. Fizioterapija in možnosti zdravljenja sprožilnega prsta
Zdravljenje prilagodimo stopnji težav, trajanju simptomov in funkcionalnim omejitvam. Pri blažjih težavah lahko začnemo konzervativno, pri izrazitem ali vztrajnem zaklepanju pa je potrebna zdravniška oziroma specialistična presoja.[2]
- Prilagoditev obremenitev – začasno zmanjšamo dejavnosti, pri katerih se prst izrazito zatika ali boleče preskakuje, nato obremenitev postopno povečujemo.
- Opornica – pri izbranih pacientih lahko začasna omejitev gibanja prizadetega prsta zmanjša draženje. Vrsto in trajanje prilagodimo težavam.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo ohranjamo oziroma postopno izboljšujemo gibljivost, drsenje tetiv in funkcijo roke.
- Manualna obravnava – izbrane manualne tehnike lahko uporabimo kot dopolnilo pri spremljajoči omejeni gibljivosti in težavah mehkih tkiv.
- Kortikosteroidna injekcija – je ena od uveljavljenih neoperativnih možnosti. O indikaciji in izvedbi odloča zdravnik.
- Operativna sprostitev – pri vztrajnih oziroma izrazitih težavah specialist lahko sprosti vez in tako omogoči lažje drsenje tetive.
Po posegu je pomembno postopno vračanje gibljivosti, nadzor otekline in ponovno pridobivanje funkcije roke. Pri težavah, ki se ne izboljšujejo ali se stopnjujejo, konzervativnega zdravljenja ne podaljšujemo brez ponovne presoje.[2][6]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul načrt obravnave prilagodimo stopnji zatikanja, bolečini, gibljivosti in dejavnostim, ki jih želite ponovno izvajati.
- Začetni pregled – ocenimo gibanje prsta, mesto bolečine, preskakovanje oziroma zaklepanje ter funkcijo celotne roke.
- Dogovor o ciljih – določimo težave pri prijemu, delu, športu ali drugih dejavnostih, ki jih želimo izboljšati.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo prilagodimo vaje za gibljivost, drsenje tetiv in postopno obremenjevanje.
- Manualna obravnava – po potrebi vključimo manualne tehnike za spremljajoče omejitve mehkih tkiv in gibljivosti.
- Podporne instrumentalne terapije – pri ustrezni indikaciji lahko presodimo o vključitvi visokoenergijske laserske terapije HILT ali terapije z udarnimi valovi ESWT.
- Rehabilitacija po posegu – po zdravniški oziroma operativni sprostitvi program prilagodimo celjenju, gibljivosti, brazgotini in funkciji roke.
- Spremljanje napredka – primerjamo pogostost zatikanja, gibljivost, bolečino in sposobnost prijema. Če težave vztrajajo ali napredujejo, priporočimo dodatno specialistično presojo.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o sprožilnem prstu
Kaj je sprožilni prst?
Sprožilni prst oziroma stenozirajoči tenosinovitis je težava, pri kateri tetiva upogibalka prsta ne drsi več gladko skozi svoj tetivni kanal. Prst se zato lahko zatika, preskakuje ali začasno ostane v pokrčenem položaju.[1][2]
Kakšni so najpogostejši simptomi sprožilnega prsta?
Značilni so bolečina ali občutljivost v dlani ob bazi prsta, jutranja okorelost, klikanje oziroma preskakovanje in občutek zatikanja. Pri izrazitejših težavah lahko prst ostane pokrčen in ga morate iztegniti z drugo roko.[1][3]
Ali je sprožilni prst isto kot Dupuytrenova kontraktura?
Ne. Pri sprožilnem prstu je težava povezana z drsenjem tetive upogibalke skozi tetivni kanal. Pri Dupuytrenovi kontrakturi pa se spreminja vezivno tkivo oziroma palmarna fascija v dlani. Obe stanji lahko omejita gibanje prsta, vendar imata različen mehanizem in zdravljenje.[4]
Ali lahko sprožilni prst izgine sam?
Da, pri nekaterih pacientih se blage težave zmanjšajo tudi brez invazivnega zdravljenja. Pri vztrajnem bolečem zatikanju, pomembni omejitvi funkcije ali zaklenjenem prstu pa je smiselna zdravniška oziroma specialistična presoja.[1][3]
Ali pomagajo vaje pri sprožilnem prstu?
Prilagojene vaje lahko vključimo za ohranjanje oziroma izboljšanje gibljivosti, drsenja tetiv in funkcije roke. Z individualno terapevtsko vadbo izbor in obremenitev prilagodimo stopnji težav. Bolečega preskakovanja ali zaklepanja ne ponavljamo na silo.[2][5]
Ali pri sprožilnem prstu pomaga opornica?
Pri nekaterih pacientih lahko opornica začasno omeji gib, pri katerem prihaja do zatikanja, ter zmanjša draženje tetive. Učinek ni enak pri vseh, zato vrsto opornice in čas uporabe prilagodimo simptomom in funkciji roke.[1][5]
Ali pomaga kortikosteroidna injekcija in kdaj je potrebna operacija?
Kortikosteroidna injekcija je uveljavljena neoperativna možnost zdravljenja. Če težave kljub ustrezni konzervativni obravnavi vztrajajo oziroma je prst trajno zaklenjen ali pomembno funkcionalno omejen, specialist lahko presodi o sprostitvi tetivnega kanala. O indikaciji, koristih in tveganjih injekcije ali operacije odloča zdravnik.[2][6]
Artroza sklepa palca – rizartroza
Rizartroza oziroma artroza baze palca je obraba prvega karpometakarpalnega sklepa (CMC-1), kjer se dlančnica palca stika s trapezno kostjo zapestja. Sklep omogoča veliko gibljivost palca, zato ima pomembno vlogo pri prijemu, ščipnem prijemu in opoziciji palca.
Težave se lahko kažejo kot bolečina v korenu palca, zmanjšana moč prijema, okorelost ali oteklina. Pogosto jih povečajo odpiranje kozarcev, obračanje ključa, pisanje ali močan prijem. Spremembe na rentgenskem posnetku same ne določajo stopnje težav, zato obravnavo prilagodimo simptomom in funkciji roke.[1][2]
01. Kaj je rizartroza in zakaj nastane?
Rizartroza je osteoartroza sklepa na bazi palca, najpogosteje prvega karpometakarpalnega sklepa oziroma CMC-1. Sklep med prvo dlančnico in trapezno kostjo omogoča opozicijo in veliko gibljivost palca, ki jo potrebujemo pri prijemanju predmetov.[1]
Pri osteoartrozi se postopno spreminjajo sklepni hrustanec, kost in druga tkiva sklepa. Na nastanek in izraženost težav lahko vpliva več dejavnikov:
- Starost – spremembe so pogostejše v starejših starostnih skupinah.
- Spol – simptomatska artroza baze palca je pogostejša pri ženskah.
- Predhodna poškodba – poškodbe sklepa lahko povečajo verjetnost poznejše artroze.
- Obremenitve in anatomija sklepa – na CMC-1 delujejo velike sile pri močnem prijemu in ščipnem prijemu.
- Družinska nagnjenost – pri nekaterih ljudeh ima vlogo tudi dednost.
Izrazite spremembe na rentgenskem posnetku niso vedno povezane z enako izrazito bolečino. Zato zdravimo pacientove simptome in funkcionalne omejitve, ne samo slike sklepa.[2]
02. Simptomi artroze palca
Najpogostejša težava je bolečina na bazi oziroma v korenu palca, zlasti pri dejavnostih, pri katerih mora palec ustvarjati moč.
- Bolečina pri prijemu – na primer pri odpiranju kozarca, obračanju ključa ali držanju težjega predmeta.
- Bolečina pri ščipnem prijemu – pri pisanju, uporabi škarij, odpiranju embalaže ali prijemanju manjših predmetov.
- Zmanjšana moč – prijem ali ščipni prijem postaneta šibkejša oziroma boleča.
- Okorelost in oteklina – gibljivost palca je lahko zmanjšana.
- Spremenjena oblika sklepa – pri napredovali artrozi se lahko pojavi vidnejša deformacija baze palca.
- Bolečina v mirovanju – pri napredovali simptomatski artrozi se lahko pojavlja tudi brez večje obremenitve.
Podobno mesto bolečine lahko povzroča tudi De Quervainov tenosinovitis. S pregledom zato razlikujemo sklepno bolečino od težav tetiv na palčevi strani zapestja.[1][2]
03. Pregled in diagnostika rizartroze
Diagnoza temelji na simptomih, kliničnem pregledu in po potrebi slikovni diagnostiki. Pomembno je ugotoviti, koliko težave dejansko vplivajo na uporabo roke.
- Pogovor o težavah – opredelimo mesto bolečine, trajanje simptomov in dejavnosti, ki težave povečajo.
- Gibljivost palca – ocenimo opozicijo, odmikanje in druge gibe palca.
- Moč in funkcija roke – po potrebi ocenimo prijem in ščipni prijem ter konkretne vsakodnevne naloge.
- Klinični testi – z izbranimi testi obremenimo CMC-1 in ugotovitve povežemo z drugimi deli pregleda.
- Pregled drugih struktur – razlikujemo med rizartrozo, De Quervainovim tenosinovitisom in drugimi vzroki bolečine v palcu oziroma zapestju.
- Rentgensko slikanje – lahko pokaže zožen sklepni prostor, kostne spremembe in druge znake osteoartroze. V zgodnjih fazah za začetek konzervativne obravnave ni vedno nujno.
Stopnja sprememb na rentgenskem posnetku in intenzivnost simptomov se ne ujemata vedno. Cilje zato določimo predvsem glede na bolečino, funkcijo in dejavnosti, ki jih želite ponovno izvajati.[1][2]
04. Fizioterapija in možnosti zdravljenja rizartroze
Pri simptomatski rizartrozi običajno najprej uporabimo konzervativno obravnavo. Cilj ni odstraniti rentgenskih znakov artroze, ampak zmanjšati bolečino ter izboljšati moč in uporabo roke.[3][4]
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo razvijamo gibljivost, mišično moč, nadzor in stabilnost palca ter funkcijo roke.
- Prilagoditev prijema in obremenitev – zmanjšamo nepotrebno obremenjevanje bolečega sklepa in poiščemo učinkovitejše načine prijemanja predmetov.
- Ortoza oziroma opornica – lahko podpre CMC sklep in pri nekaterih pacientih zmanjša bolečino pri dejavnostih ali v mirovanju.
- Manualna terapija – izbrane manualne tehnike lahko uporabimo kot del multimodalnega programa pri spremljajoči bolečini in omejitvah gibanja.
- Pripomočki in prilagoditve – debelejši ročaji, prilagojeni odpirači in uporaba večjih sklepov lahko zmanjšajo zahtevnost vsakodnevnih nalog.
- Zdravila in injekcije – o zdravilih oziroma morebitni intraartikularni injekciji odloča zdravnik glede na simptome in druge zdravstvene dejavnike.
Če bolečina in funkcionalne omejitve kljub ustreznemu neoperativnemu zdravljenju ostajajo izrazite, je smiselna specialistična presoja možnosti operativnega zdravljenja.[3][5]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnavo prilagodimo bolečini, gibljivosti, moči in dejavnostim, pri katerih vas palec omejuje.
- Začetni pregled – ocenimo mesto bolečine, gibljivost CMC sklepa, funkcijo palca ter težave pri prijemu in vsakodnevnih opravilih.
- Dogovor o ciljih – določimo dejavnosti, ki jih želite lažje izvajati, na primer odpiranje kozarcev, pisanje, delo z orodjem ali šport.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno razvijamo gibljivost, mišično zmogljivost in nadzor palca.
- Manualna obravnava – po ugotovitvah pregleda vključimo ustrezne manualne tehnike kot dopolnilo aktivnemu programu.
- Prilagoditev obremenitev in prijema – pokažemo načine uporabe roke, ki zmanjšajo nepotrebno obremenjevanje bolečega CMC sklepa. Po potrebi svetujemo glede opornice oziroma dodatne specialistične ocene.
- Podporne instrumentalne terapije – glede na spremljajoče težave lahko presodimo o vključitvi TECAR terapije, visokoenergijske laserske terapije HILT ali drugih ustreznih metod. Instrumentalne metode ne nadomestijo aktivnega programa.
- Spremljanje napredka – primerjamo bolečino, moč prijema in sposobnost izvajanja dogovorjenih dejavnosti ter program prilagajamo odzivu.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o rizartrozi
Kaj je rizartroza?
Rizartroza je artroza karpometakarpalnega sklepa na bazi palca, najpogosteje prvega CMC sklepa. Povzroča lahko bolečino, občutljivost, zmanjšano moč prijema in težave pri opravilih, kot so odpiranje kozarca, obračanje ključa ali stiskanje predmetov.[1][2]
Kako vem, ali bolečino povzroča rizartroza ali De Quervainov tenosinovitis?
Obe težavi lahko povzročata bolečino na palčevi strani roke, vendar prizadeneta različne strukture. Pri rizartrozi je prizadet sklep na bazi palca, pri De Quervainovem tenosinovitisu pa tetivi in njuna ovojnica ob palčevi strani zapestja. Mesto bolečine, klinični pregled in po potrebi dodatna diagnostika pomagajo razlikovati stanji.[1][3]
Ali se obraba sklepa palca lahko pozdravi?
Strukturnih artrotičnih sprememb praviloma ne moremo preprosto odstraniti s fizioterapijo, vendar to ne pomeni, da se simptomi in funkcija ne morejo izboljšati. Obravnava je usmerjena v zmanjšanje težav, ohranjanje gibljivosti in izboljšanje sposobnosti uporabe roke.[1][4]
Ali pomagajo vaje pri artrozi palca?
Vaje lahko vključimo za ohranjanje gibljivosti, izboljšanje mišične zmogljivosti in funkcije palca. Program prilagodimo stopnji bolečine in dejavnostim posameznika. Z individualno terapevtsko vadbo izberemo obremenitve, ki jih postopno stopnjujemo, namesto da boleč sklep obremenjujemo na silo.[4][5]
Ali je pri rizartrozi smiselna opornica za palec?
Da. Opornica lahko pri nekaterih pacientih zmanjša bolečino pri obremenitvah in pomaga stabilizirati sklep. Obstajajo različne izvedbe, zato izbiro prilagodimo simptomom, dejavnostim in udobju posameznika.[4][5]
Ali moram zaradi rizartroze prenehati uporabljati palec?
Ne. Cilj praviloma ni popolno izogibanje uporabi roke, ampak prilagoditev najbolj dražečih obremenitev. Spremenimo lahko način prijema, uporabo pripomočkov in količino ponavljajočega se stiskanja ter nato obremenitve prilagajamo glede na odziv.[4]
Kdaj je pri artrozi palca potrebna operacija?
O operativnem zdravljenju specialist praviloma presoja, kadar bolečina in funkcionalne omejitve kljub ustrezni neoperativni obravnavi pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje. Odločitev ni odvisna samo od rentgenske stopnje artroze, temveč tudi od simptomov, funkcije, potreb posameznika in predhodnega zdravljenja.[1][2]
Ganglijska cista zapestja in roke
Ganglijska cista oziroma ganglion je s tekočino napolnjena zatrdlina, ki se najpogosteje pojavi ob sklepih ali tetivnih ovojnicah zapestja in roke. Lahko je neboleča, pri nekaterih ljudeh pa povzroča bolečino ali ovira gibanje in uporabo roke.[1]
Ganglijske ciste so praviloma benigne. Njihova velikost se lahko spreminja, nekatere pa sčasoma spontano izginejo. Obravnava je odvisna predvsem od mesta, simptomov in vpliva na funkcijo roke, ne samo od velikosti zatrdline.[1]
01. Kaj je ganglijska cista in kje se pojavlja?
Ganglijska cista je s tekočino napolnjena tvorba, ki nastane ob sklepu ali tetivni ovojnici. Najpogosteje se pojavlja na roki in zapestju ter je praviloma benigna.[1]
Pogosta mesta so:
- Hrbtna stran zapestja – ena najpogostejših lokacij, pogosto v predelu skafolunatnega ligamenta.
- Dlančna stran zapestja – pogosto bližje bazi palca. Zaradi bližine pomembnih žil in živcev je pri posegih potrebna posebna previdnost.
- Baza prsta na dlanski strani – ganglion lahko izvira iz tetivne ovojnice in povzroča bolečino predvsem pri prijemu.
- Končni sklep prsta – ganglijska oziroma mukozna cista je lahko povezana z degenerativnimi spremembami končnega sklepa prsta.
Večina ganglionov nastane brez jasnega vzroka. Včasih se pojavijo po poškodbi ali skupaj s spremembami sklepa. Sama prisotnost gangliona ne pomeni, da je zapestje poškodovano ali nestabilno.[1]
02. Simptomi ganglijske ciste
Najopaznejši znak je zatrdlina oziroma izboklina. Velikost se lahko sčasoma spreminja, težave pa niso pri vseh enake.
- Vidna ali tipna zatrdlina – pogosto je gladka in zaobljena.
- Brez bolečine – številni ganglioni ne povzročajo pomembnih težav.
- Bolečina pri obremenitvi – pri nekaterih se pojavi med opiranjem na roko, prijemanjem ali ponavljajočim se gibanjem.
- Omejena gibljivost – večja ali boleča cista lahko ovira določene gibe.
- Težave pri prijemu – zlasti pri ganglionu tetivne ovojnice ob bazi prsta.
Nove zatrdline ne diagnosticiramo samo po videzu. Če tvorba hitro raste, je izrazito boleča, trda ali nepremična, je koža spremenjena ali diagnoza ni jasna, je smiselna zdravniška ocena. Prav tako zatrdline doma ne prebadamo ali udarjamo.[1][2]
03. Pregled in diagnostika ganglijske ciste
Ganglijsko cisto je pogosto mogoče prepoznati že s kliničnim pregledom. Ocenimo mesto, velikost, gibljivost zatrdline in simptome ter funkcijo zapestja oziroma prstov.[1]
- Pogovor o nastanku – preverimo, kako dolgo je zatrdlina prisotna, ali spreminja velikost in ali je bila pred pojavom poškodba.
- Pregled zatrdline – ocenimo njeno mesto in značilnosti ter stanje kože.
- Funkcionalni pregled – preverimo gibljivost zapestja oziroma prstov, moč prijema in dejavnosti, ki povzročajo težave.
- Pregled drugih struktur – bolečina v zapestju ni nujno posledica gangliona, zato po potrebi ocenimo tudi sklepe, vezi in tetive.
- Slikovna diagnostika – če diagnoza ni jasna, lahko zdravnik uporabi ultrazvok ali drugo ustrezno preiskavo.
Pri dlančnem ganglionu zapestja je pomembna njegova bližina radialne arterije, zato morebitnega prebadanja oziroma aspiracije ne izvajamo samostojno.[1]
04. Zdravljenje in fizioterapija pri ganglijski cisti
Ganglijske ciste brez pomembnih simptomov pogosto ne potrebujejo zdravljenja. Mnoge spontano izginejo in samo opazovanje je lahko povsem ustrezna možnost.[1]
- Spremljanje – pri nebolečem ganglionu brez funkcionalnih omejitev je pogosto dovolj opazovanje.
- Prilagoditev obremenitev – če določene dejavnosti povečujejo bolečino, jih začasno prilagodimo in nato postopno ponovno uvajamo.
- Terapevtska vadba – kadar so prisotni zmanjšana gibljivost, mišična oslabelost ali težave po obdobju zmanjšane uporabe roke, lahko vključimo individualno terapevtsko vadbo.
- Aspiracija – zdravnik lahko pri izbranih ganglionih tekočino odstrani z iglo. Ganglion se lahko po aspiraciji ponovno pojavi.
- Operativna odstranitev – specialist jo lahko predlaga pri vztrajni bolečini ali pomembnih funkcionalnih težavah. Tudi po operaciji je ponovitev možna.
Fizioterapija je namenjena predvsem spremljajoči bolečini, gibljivosti in funkciji roke ter rehabilitaciji po posegu. Z manualno terapijo, laserjem, TECAR terapijo ali udarnimi valovi ne obljubljamo odstranitve same ganglijske ciste.[1][3]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul najprej ocenimo, ali je ganglion verjeten izvor vaših težav in kako vpliva na uporabo zapestja oziroma roke. Če zatrdlina še ni bila ustrezno ocenjena ali ima netipične značilnosti, priporočimo zdravniško diagnostiko.
- Pregled in funkcionalna ocena – ocenimo gibljivost, bolečino, moč prijema in dejavnosti, ki povzročajo težave.
- Prilagoditev obremenitev – skupaj poiščemo način začasnega zmanjšanja najbolj dražečih dejavnosti brez nepotrebnega prenehanja uporabe roke.
- Individualna terapevtska vadba – kadar je prisotna funkcionalna omejitev, z individualno terapevtsko vadbo postopno izboljšujemo gibljivost, mišično zmogljivost in toleranco obremenitve.
- Manualna terapija – po potrebi uporabimo manualne tehnike za spremljajoče omejitve zapestja in mehkih tkiv. Ganglijske ciste ne poskušamo mehansko »razbiti«.
- Rehabilitacija po posegu – po aspiraciji ali operaciji program prilagodimo navodilom zdravnika, celjenju, brazgotini, gibljivosti in funkciji roke.
- Usmeritev k specialistu – ob vztrajni bolečini, pomembnih funkcionalnih težavah ali nejasni zatrdlini priporočimo ustrezno zdravniško presojo.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o ganglijski cisti
Ali je ganglijska cista nevarna?
Ganglion je praviloma benigna oziroma nerakava tvorba. Kljub temu vsaka zatrdlina na zapestju, dlani ali prstu ni ganglion. Novo, hitro rastočo, zelo bolečo, trdo ali neobičajno zatrdlino je smiselno zdravstveno oceniti.[1][2]
Ali lahko ganglion izgine sam?
Da. Ganglijske ciste se lahko zmanjšajo ali spontano izginejo brez zdravljenja. Če ganglion ne povzroča bolečine ali funkcionalnih omejitev, je spremljanje pogosto primerna možnost. Velikost se lahko skozi čas spreminja.[1][3]
Ali lahko ganglijsko cisto masiram, stisnem ali predrem?
Gangliona ne poskušajte sami prebadati, iztisniti ali udarjati. S tem lahko poškodujete kožo in okoliška tkiva ter povzročite krvavitev ali okužbo. Manualna terapija je lahko namenjena spremljajočim funkcionalnim težavam, ne mehanskemu »razbijanju« ciste.[1]
Ali za ganglion potrebujem ultrazvok ali magnetno resonanco?
Ne vedno. Značilen površinski ganglion je pogosto mogoče prepoznati s kliničnim pregledom. Ultrazvok je lahko uporaben, kadar tvorba ni značilna ali je treba razlikovati med cisto in drugo spremembo. Druge slikovne preiskave zdravnik izbere pri nejasnih primerih.[2][4]
Ali fizioterapija odstrani ganglijsko cisto?
Ne. Namen fizioterapije ni odstranitev same ciste. Pri simptomatskem ganglionu lahko obravnavamo spremljajočo omejeno gibljivost, zmanjšano mišično zmogljivost in težave pri uporabi roke. Individualno terapevtsko vadbo lahko vključimo tudi pri rehabilitaciji po medicinskem posegu, ko je to dovoljeno.
Ali lahko kljub ganglionu uporabljam zapestje in vadim?
Če ganglion ne povzroča pomembnih težav, popolno mirovanje praviloma ni potrebno. Dejavnosti prilagodimo simptomom. Pri bolečini lahko začasno zmanjšamo najbolj dražeče položaje ali obremenitve ter jih nato postopno vračamo. Prisotnost nebolečega gangliona sama po sebi ne pomeni, da je uporaba roke nevarna.[3]
Kdaj sta potrebni aspiracija ali operacija gangliona?
Če ganglion povzroča vztrajno bolečino, omejuje gibanje ali funkcijo oziroma povzroča druge pomembne težave, lahko zdravnik presodi o aspiraciji ali operativni odstranitvi. Po aspiraciji se cista lahko ponovno napolni, ponovitev pa je možna tudi po operaciji. Pri ganglionih na dlanski strani zapestja je zaradi bližine žil in živcev potrebna posebna previdnost.[1][3][5]
Zlom distalnega dela koželjnice
Zlom distalnega dela koželjnice oziroma radiusa je ena najpogostejših poškodb v predelu zapestja. Nastane tik nad zapestnim sklepom, pogosto pri padcu na iztegnjeno roko. Zdravljenje je lahko neoperativno z mavcem oziroma opornico ali operativno, odvisno od vrste, položaja in stabilnosti zloma.[1][2]
Po obdobju imobilizacije so pogosti okorelost zapestja in prstov, oteklina ter zmanjšana moč prijema. Rehabilitacijo prilagodimo načinu zdravljenja, fazi celjenja in navodilom travmatologa ter postopno vračamo gibljivost, moč in uporabo roke.[3]
01. Vrste zlomov zapestja in zdravljenje
Izraz zlom zapestja lahko vključuje različne poškodbe, najpogosteje pa gre za zlom distalnega dela koželjnice. Zlomi se razlikujejo po položaju kostnih odlomkov, prizadetosti sklepne površine, stabilnosti in spremljajočih poškodbah.[1][2]
- Nepremaknjen oziroma stabilen zlom – kostni odlomki ostanejo v sprejemljivem položaju in zdravljenje je lahko neoperativno z mavcem ali opornico.
- Premaknjen zlom – odlomke je lahko treba naravnati oziroma reponirati in nato stabilizirati.
- Znotrajsklepni zlom – poškodba sega v sklepno površino zapestja in lahko pomembneje vpliva na poznejšo gibljivost.
- Operativno zdravljen zlom – pri določenih nestabilnih ali premaknjenih zlomih se položaj kosti stabilizira operativno, pogosto s ploščico in vijaki.
- Druge poškodbe zapestja – ob padcu se lahko poškodujejo tudi druge kosti ali vezi, zato izraz »zlom zapestja« ne pove vedno celotnega obsega poškodbe.
Način zdravljenja določi travmatolog oziroma ortoped glede na rentgenske ugotovitve, stabilnost zloma, starost, funkcionalne potrebe in druge dejavnike. Fizioterapevtski program mora upoštevati dovoljeno gibanje in obremenjevanje.[1]
02. Težave po zlomu zapestja in opozorilni znaki
Po zlomu in obdobju imobilizacije so določene težave pričakovane, njihov obseg pa je odvisen od poškodbe in zdravljenja.
- Okorelost zapestja – omejeni so lahko upogib, izteg in odkloni zapestja.
- Omejeno obračanje podlakti – težje je obrniti dlan navzgor ali navzdol.
- Oteklina – lahko vztraja v zapestju, dlani in prstih tudi po odstranitvi mavca.
- Zmanjšana moč prijema – roka je po obdobju zmanjšane uporabe šibkejša.
- Okorelost prstov in palca – zato je pomembno ohranjanje njihovega gibanja že med imobilizacijo, kadar je to dovoljeno.
- Občutljivost brazgotine – po operativnem zdravljenju je lahko prisotna na mestu kirurškega pristopa.
Po odstranitvi imobilizacije je določena bolečina pri ponovnem gibanju lahko pričakovana. Gibljivosti ne vračamo z nenadnim siljenjem čez izrazito bolečino.[3][4]
Hitro zdravniško presojo potrebujejo izrazito stopnjevanje bolečine ali otekline, nova izguba občutka, sprememba barve oziroma prekrvitve prstov, težave z rano ali vročina. Po poškodbi oziroma operaciji je treba oceniti tudi nepričakovano hudo bolečino in izrazito preobčutljivost roke.
03. Pregled in spremljanje po zlomu zapestja
Pred začetkom zahtevnejše rehabilitacije preverimo način zdravljenja, datum poškodbe oziroma operacije ter navodila glede gibanja in obremenjevanja.
- Pregled dokumentacije – upoštevamo izvide, rentgenske kontrole, vrsto imobilizacije oziroma operacije in navodila travmatologa.
- Gibljivost – ocenimo zapestje, obračanje podlakti ter gibljivost prstov in palca.
- Oteklina – spremljamo otekanje zapestja in roke ter njegov vpliv na gibanje.
- Mišična funkcija – moč prijema in zahtevnejše obremenitve ocenjujemo, ko faza celjenja to dopušča.
- Funkcija roke – preverimo prijemanje, oblačenje, uporabo pribora, delo za računalnikom in druge za pacienta pomembne dejavnosti.
- Brazgotina – po operaciji jo ocenimo šele, ko je rana ustrezno zaceljena.
Kontrolno slikanje in odločitev o zadostnem kostnem celjenju sta v pristojnosti zdravnika. Manj bolečine samo po sebi še ne pomeni, da je kost pripravljena na neomejeno obremenjevanje.[1][3]
04. Fizioterapija in vaje po zlomu zapestja
Cilj rehabilitacije je postopno povrniti uporabo roke. Program in čas napredovanja prilagodimo stabilnosti zloma, načinu zdravljenja in navodilom lečeče ekipe.[1]
- Gibanje prstov in palca – kadar je dovoljeno, ga ohranjamo že med imobilizacijo, da zmanjšujemo okorelost in otekanje.
- Gibljivost zapestja – po odstranitvi imobilizacije oziroma ko zdravnik dovoli gibanje postopno vadimo upogib, izteg in odklone zapestja.
- Pronacija in supinacija – postopno vračamo obračanje podlakti oziroma dlani navzgor in navzdol.
- Obvladovanje otekline – vključimo gibanje prstov, primerno dvigovanje roke in druge ukrepe glede na stanje.
- Moč prijema in zapestja – krepilne vaje uvedemo šele, ko faza celjenja in zdravniška navodila dovoljujejo večje obremenitve.
- Postopno opiranje na roko – pozneje lahko napredujemo od obremenjevanja na mizi ali steni proti zahtevnejšim nalogam, če je to primerno za posameznika.
Individualno terapevtsko vadbo prilagodimo dejanskim omejitvam. Nekateri pacienti z nezapletenim potekom dobro napredujejo z usmerjenim domačim programom, drugi pa zaradi izrazite okorelosti, bolečine, otekline, oslabelosti ali zahtevnejših funkcionalnih ciljev potrebujejo več nadzorovane rehabilitacije.[1][5]
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo prilagodimo načinu zdravljenja zloma, fazi kostnega celjenja in dejavnostim, h katerim se želite vrniti. Na prvi pregled prinesite razpoložljivo dokumentacijo in navodila travmatologa.
- Začetna ocena – ocenimo oteklino, gibljivost zapestja, podlakti in prstov ter funkcionalne omejitve.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno vračamo gibljivost, mišično zmogljivost, prijem in obremenjevanje roke.
- Manualna terapija – po ustreznem celjenju lahko manualne tehnike uporabimo pri spremljajočih omejitvah mehkih tkiv in gibljivosti. Svežega zloma ne mobiliziramo na silo.
- Brazgotina po operaciji – ko je rana zaprta in ustrezno zaceljena, po potrebi vključimo obravnavo brazgotine in okoliških mehkih tkiv.
- Podporne instrumentalne terapije – glede na fazo celjenja in konkretno spremljajočo težavo presodimo o uporabi TECAR terapije, visokoenergijske laserske terapije HILT ali drugih metod. Pred uporabo preverimo operativno področje, vsadke, kontraindikacije in navodila proizvajalca.
- Vrnitev k delu in športu – obremenitve povečujemo glede na celjenje, moč in zahteve konkretne dejavnosti.
- Domači program – pripravimo jasne vaje ter način njihovega stopnjevanja med obiski.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na rehabilitacijo prihajajo tudi pacienti iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o rehabilitaciji po zlomu zapestja
Koliko časa se celi zlom zapestja?
Čas celjenja je odvisen od vrste zloma, starosti, zdravstvenega stanja in načina zdravljenja. Pri številnih zlomih distalnega dela koželjnice kostno celjenje poteka približno 6–8 tednov, vendar to ne pomeni, da sta takrat gibljivost in moč že popolnoma povrnjeni. Funkcionalno okrevanje lahko traja dlje.[1][3]
Kdaj lahko po zlomu začnem razgibavati zapestje?
Odvisno od stabilnosti zloma in načina zdravljenja. Med imobilizacijo praviloma ohranjamo dovoljeno gibanje prstov, komolca in rame, gibanje zapestja pa začnemo takrat, ko ga dovolita zdravnik oziroma terapevt. Po odstranitvi mavca ali opornice gibljivost vračamo postopno in brez siljenja.[1][3]
Ali je normalno, da je zapestje po odstranitvi mavca trdo in boleče?
Da. Po obdobju imobilizacije so pogosti zmanjšana gibljivost, oteklina, občutek togosti in zmanjšana moč roke. Gibljivost nato postopno vračamo z dovoljenim gibanjem in vajami. Če se bolečina izrazito povečuje, se pojavijo novi nevrološki simptomi ali oteklina neobičajno napreduje, je potrebna ponovna ocena.[2][3]
Katere vaje so primerne po zlomu zapestja?
Program je odvisen od faze celjenja. Vključuje lahko gibanje prstov in palca, obračanje podlakti ter po dovoljenju gibanje zapestja v upogib, izteg in druge smeri. Pozneje postopno dodajamo vaje za moč prijema in obremenjevanje roke. Z individualno terapevtsko vadbo izbor in zahtevnost prilagodimo zlomu ter doseženemu napredku.[1][2]
Ali po zlomu zapestja vedno potrebujem fizioterapijo?
Ne nujno. Nekateri pacienti dobro napredujejo z ustreznimi navodili in domačim programom, drugi potrebujejo bolj nadzorovano rehabilitacijo zaradi izrazite togosti, otekline, zmanjšane moči ali zahtevnejših funkcionalnih ciljev. Raziskave ne kažejo, da bi bila nadzorovana terapija pri vseh pacientih vedno boljša od kakovostnega domačega programa, zato potrebo ocenimo individualno.[1][4]
Kdaj lahko po zlomu ponovno krepim zapestje in dvigujem težje predmete?
Krepitev in večje obremenitve uvajamo šele, ko to dopuščajo celjenje zloma, način zdravljenja in navodila zdravnika. Sam občutek manjše bolečine še ne pomeni, da je kost pripravljena na neomejeno obremenjevanje. Obremenitev povečujemo postopno glede na funkcijo in odziv.[1][5]
Kdaj se lahko po zlomu zapestja vrnem k delu, vožnji ali športu?
Čas vrnitve je odvisen od vrste zloma, zdravljenja in zahtev dejavnosti. Za vožnjo morate imeti dovolj gibljivosti in moči za varno upravljanje vozila ter biti sposobni izvesti nujne manevre. Pri fizičnem delu in športu je potrebna večja obremenitvena sposobnost kot pri lažjih vsakodnevnih opravilih, zato en datum ni primeren za vse.[2][3]
Zvin zapestja in poškodbe vezi zapestja
Zvin zapestja nastane, ko poškodba preseže običajno sposobnost vezi za prenašanje obremenitve. Poškodba lahko sega od blažjega raztega oziroma delne poškodbe do popolne rupture pomembne vezi in posledične nestabilnosti zapestja.
Po padcu na iztegnjeno roko ali drugi poškodbi ni vsaka bolečina samo »zvin«. Podobne simptome lahko povzročijo zlom čolnička, zlom distalnega dela koželjnice ali pomembnejša poškodba karpalnih vezi. Zato pri vztrajni ali izraziti bolečini najprej ocenimo, ali je potrebna dodatna diagnostika.[1][2]
01. Vrste in vzroki zvinov ter poškodb vezi zapestja
Zapestje sestavlja več kosti, ki jih povezuje kompleksen sistem vezi. Pri poškodbi se lahko prizadene ena ali več struktur, zato vsi zvini niso enaki.
- Blažji zvin – vez je preobremenjena oziroma delno poškodovana, brez pomembne nestabilnosti zapestja.
- Delna ruptura vezi – poškodovan je del ligamentnih vlaken, simptomi in stabilnost pa so odvisni od prizadete strukture.
- Popolna ruptura – pomembnejša vez je lahko popolnoma prekinjena in povzroči nenormalno gibanje med kostmi zapestja.
- Poškodba skafolunatne vezi – prizadene vez med čolničkom in lunatumom. Gre za pomemben vzrok karpalne nestabilnosti, ki je lahko sprva videti kot običajen zvin.[1][3]
- Poškodba na mezinčevi strani zapestja – pri bolečini na ulnarni strani preverimo tudi možnost poškodbe TFCC, ki jo obravnavamo v ločenem sklopu.
Pogost mehanizem je padec na iztegnjeno roko, poškodba pa lahko nastane tudi pri športu, močnem zasuku ali drugi nenadni obremenitvi zapestja.[1][2]
02. Simptomi in opozorilni znaki
Simptomi so odvisni od mesta in obsega poškodbe. Pri blažjem zvinu se lahko stanje hitro izboljšuje, pomembnejša ligamentna poškodba pa lahko povzroča vztrajne ali mehanske težave.
- Bolečina v zapestju – pogosto se poveča pri prijemu, obračanju, opiranju na dlan ali dvigovanju.
- Oteklina – lahko nastane kmalu po poškodbi.
- Zmanjšana gibljivost – gibanje je lahko omejeno zaradi bolečine in otekline.
- Zmanjšana moč prijema – roka se pri obremenitvi lahko zdi šibkejša.
- Klikanje, preskakovanje ali občutek nestabilnosti – lahko spremljajo pomembnejšo poškodbo karpalnih vezi.
- Bolečina na hrbtni in palčevi strani zapestja – zlasti pri opiranju na iztegnjeno zapestje lahko spremlja poškodbo skafolunatne vezi.[1][3]
Po poškodbi je potrebna zdravniška ocena ob izraziti bolečini, deformaciji, nezmožnosti uporabe roke, pomembni oteklini ali spremenjenem občutku oziroma prekrvavitvi prstov.
Posebno pozornost zahteva bolečina na palčevi strani zapestja oziroma v predelu čolnička po padcu na iztegnjeno roko. Zlom skafoida na prvem rentgenskem posnetku ni vedno viden. Če klinični sum ostaja, je potrebna ustrezna nadaljnja diagnostika in zaščita zapestja, ne obravnava poškodbe kot navadnega zvina.[2][4]
03. Pregled in diagnostika poškodbe vezi zapestja
Pri pregledu najprej opredelimo mehanizem poškodbe in mesto bolečine. Namen ni samo potrditi »zvin«, ampak prepoznati poškodbe, pri katerih je potrebna dodatna diagnostika ali specialistična obravnava.
- Mehanizem poškodbe – preverimo padec, zasuk, športno poškodbo, neposreden udarec in položaj zapestja ob dogodku.
- Pregled otekline in občutljivosti – ocenimo, kje je bolečina najbolj izrazita in ali obstajajo znaki možnega zloma.
- Gibljivost in mišična funkcija – ko je to varno, ocenimo gibanje zapestja, prijem in funkcijo roke.
- Testi stabilnosti – izbrane teste uporabimo pri sumu na ligamentno poškodbo. Rezultat posameznega testa vedno povežemo z anamnezo in drugimi ugotovitvami.
- Rentgensko slikanje – pomaga pri izključevanju zloma in lahko pokaže določene oblike karpalne nestabilnosti. Pri nekaterih poškodbah so uporabni tudi obremenitveni oziroma dinamični posnetki.
- MRI, MR-artrografija ali druge preiskave – specialist jih uporabi glede na sum na poškodbo in klinično vprašanje.
- Artroskopija zapestja – pri izbranih primerih omogoča neposredno oceno ligamentnih struktur ter hkrati tudi zdravljenje.[1][3]
Pri skafolunatni poškodbi je lahko začetni rentgenski izvid normalen. Vztrajna bolečina, mehansko preskakovanje ali občutek nestabilnosti po poškodbi zato zahtevajo ponovno presojo, tudi če je bila poškodba sprva označena kot zvin.[1][5]
04. Zdravljenje in fizioterapija po zvinu zapestja
Zdravljenje je odvisno od poškodovane strukture in stopnje nestabilnosti. Blažjega zvina in popolne rupture pomembne karpalne vezi ne obravnavamo po istem protokolu.
- Zaščita poškodovanega zapestja – v zgodnji fazi po potrebi uporabimo opornico oziroma drugo obliko imobilizacije in prilagodimo obremenitve.
- Obvladovanje otekline in bolečine – v zgodnji fazi prilagodimo uporabo roke ter upoštevamo zdravniška navodila.
- Postopno vračanje gibljivosti – ko poškodba dopušča gibanje, postopno obnovimo obseg gibov brez agresivnega raztezanja poškodovanih struktur.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno razvijamo mišično zmogljivost, nadzor zapestja, prijem in sposobnost prenašanja obremenitev.
- Propriocepcija in stabilizacija – pri ustreznih poškodbah vključimo vaje za dinamično stabilnost zapestja in nadzor pri funkcionalnih nalogah.
- Vrnitev k delu in športu – obremenitve stopnjujemo glede na vrsto poškodbe, stabilnost, moč in zahteve dejavnosti.
Pri dokazani popolni rupturi skafolunatne vezi oziroma pomembni nestabilnosti ima prednost zgodnja specialistična presoja. Pri takšni poškodbi fizioterapija ne sme odložiti zdravljenja, ki je časovno občutljivo.[1][3]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnavo po zvinu zapestja prilagodimo poškodovani strukturi, stopnji celjenja in dejavnostim, h katerim se želite vrniti. Pred začetkom rehabilitacije preverimo, ali je bila ustrezno izključena pomembnejša poškodba vezi, zlom ali nestabilnost zapestja.
- Začetni pregled – pregledamo mehanizem poškodbe in razpoložljive izvide ter ocenimo mesto bolečine, oteklino, gibljivost, mišično funkcijo in uporabo roke.
- Zaščita poškodovanega zapestja – v zgodnji fazi upoštevamo navodila glede opornice oziroma imobilizacije in začasno prilagodimo obremenitve. Pri potrjeni poškodbi vezi rehabilitacije ne stopnjujemo samo glede na zmanjšanje bolečine.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno izboljšujemo gibljivost, mišično moč, nadzor zapestja in funkcijo roke. Zahtevnost povečujemo glede na celjenje in odziv.
- Manualna terapija – po potrebi vključimo manualne tehnike za spremljajočo omejeno gibljivost in težave mehkih tkiv. Pri sumu na nestabilnost ali nezaceljeno pomembnejšo poškodbo vezi agresivnega razgibavanja ne izvajamo.
- Podporne instrumentalne terapije – glede na fazo celjenja in konkretno indikacijo lahko presodimo o vključitvi TECAR terapije, visokoenergijske laserske terapije HILT ali HiToP terapije.
- Vrnitev k delu in športu – postopno vključujemo opiranje na roko, prijem, dvigovanje, športne naloge in druge specifične obremenitve. Vrnitev temelji na funkciji zapestja in vrsti poškodbe, ne samo na pretečenem času.
- Ponovna ocena – spremljamo bolečino, oteklino, gibljivost, moč in občutek stabilnosti. Ob vztrajnem klikanju, občutku nestabilnosti ali nezadostnem napredku priporočimo dodatno zdravniško oziroma specialistično presojo.
Pri potrjeni popolni poškodbi skafolunatne vezi lahko zdravljenje zahteva specialistično obravnavo. Dolgotrajno nezdravljena pomembna nestabilnost lahko spremeni mehaniko zapestja in prispeva k poznejšim degenerativnim spremembam.[2][4]
06. Pogosta vprašanja o zvinu zapestja in poškodbah vezi
Kako vem, ali imam samo zvin zapestja ali resnejšo poškodbo?
Blag zvin lahko povzroči bolečino, oteklino in občutljivost, vendar so podobni simptomi možni tudi pri zlomu ali pomembnejši poškodbi vezi. Po izrazitejšem padcu ali drugi poškodbi je zato pomembna ustrezna ocena, zlasti ob močni lokalni bolečini, večji oteklini, deformaciji ali nezmožnosti normalne uporabe roke.[1]
Ali je lahko rentgen normalen, če je vez poškodovana?
Da. Rentgensko slikanje dobro prikaže kosti, samih vezi pa ne prikaže neposredno. Pri nekaterih poškodbah lahko rentgen pokaže spremenjen položaj zapestnih kosti, pri drugih pa je za nadaljnjo oceno potrebna magnetna resonanca, MR-artrografija ali artroskopija.[2]
Kaj je poškodba skafolunatne vezi?
Skafolunatna vez povezuje čolničasto in lunasto kost v zapestju. Poškodba sega od raztega do popolne rupture. Pomembnejša poškodba lahko povzroči bolečino, klikanje, zmanjšano moč in nestabilnost zapestja ter ob dolgotrajnem nepravilnem gibanju prispeva k obrabi sklepa.[2][4]
Koliko časa se celi zvin zapestja?
Čas okrevanja je odvisen od stopnje poškodbe. Pri blažjih zvinih se težave lahko izboljšujejo v nekaj tednih, pomembnejše poškodbe vezi pa potrebujejo daljšo zaščito in rehabilitacijo. Zato enotnega roka za vse poškodbe zapestja ni smiselno določiti.[1]
Ali pomagajo vaje po zvinu zapestja?
Da, ko stopnja celjenja to dopušča. Z individualno terapevtsko vadbo postopno vračamo gibljivost, mišično moč, nadzor in funkcijo roke. Pri pomembnejši poškodbi vezi vaje prilagodimo zdravniškim navodilom in stabilnosti zapestja.
Ali lahko začnem delati sklece, ko zapestje ne boli več?
Odsotnost bolečine v mirovanju še ne pomeni nujno popolnega okrevanja vezi. Opiranje na iztegnjeno zapestje predstavlja večjo obremenitev, zato ga vračamo postopno glede na gibljivost, moč, stabilnost in odziv po vadbi.
Kdaj poškodba vezi zapestja potrebuje operacijo?
To je odvisno od poškodovane vezi, stopnje rupture, nestabilnosti in časa od poškodbe. Pri popolni oziroma pomembni skafolunatni poškodbi specialist presodi o možnosti popravila ali rekonstrukcije vezi. Manjše stabilne poškodbe se pogosto zdravijo brez operacije.[2][4]
Kje izvajate rehabilitacijo po zvinu zapestja na Koroškem?
V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Program prilagodimo poškodovani strukturi, stopnji celjenja ter zahtevam dela ali športa. Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
Poškodba TFCC – triangularnega fibrohrustančnega kompleksa
TFCC oziroma triangularni fibrohrustančni kompleks je skupina hrustančnih in ligamentarnih struktur na mezinčevi strani zapestja. Pomemben je za stabilnost distalnega radioulnarnega sklepa ter prenos obremenitev med podlaktnico in zapestjem.[1]
Poškodba TFCC lahko povzroča bolečino na mezinčevi strani zapestja, klikanje, zmanjšano moč prijema in težave pri obračanju podlakti ali opiranju na roko. Obravnavo prilagodimo vrsti poškodbe, stabilnosti zapestja in dejavnostim, ki jih želite ponovno izvajati.[2]
01. Kaj je TFCC in kako pride do poškodbe?
TFCC sestavlja več struktur na mezinčevi oziroma ulnarni strani zapestja. Med drugim sodeluje pri stabilizaciji distalnega radioulnarnega sklepa (DRUJ) ter blaženju in prenosu obremenitev skozi zapestje.[1][2]
Poškodbe lahko razdelimo na:
Poškodba TFCC ni isto kot običajen zvin zapestja. Različne poškodbe ulnarne strani zapestja imajo lahko podobne simptome, zato je pomembna ustrezna diagnostika.[2][3]
02. Simptomi poškodbe TFCC
Najznačilnejša je bolečina na mezinčevi strani zapestja. Simptomi so lahko izrazitejši pri obremenjevanju roke in rotaciji podlakti.
- Bolečina na ulnarni strani zapestja – ob strani malega prsta oziroma podlaktnice.
- Bolečina pri obračanju podlakti – na primer pri obračanju ključa, odpiranju kozarca ali uporabi izvijača.
- Bolečina pri opiranju na roko – na primer pri vstajanju s stola, skleci ali drugih položajih z obremenjenim zapestjem.
- Klikanje ali preskakovanje – nekateri pacienti občutijo ali slišijo klik med rotacijo ali gibanjem zapestja.
- Zmanjšana moč prijema – držanje in prenašanje predmetov je lahko boleče ali manj zanesljivo.
- Občutek nestabilnosti – predvsem pri poškodbah, ki vplivajo na stabilnost distalnega radioulnarnega sklepa.
Ti simptomi niso značilni samo za TFCC. Podobno bolečino lahko povzročajo druge poškodbe vezi, tetiv ali sklepov na ulnarni strani zapestja.[2][3]
Po sveži poškodbi je potreben zdravniški pregled ob izraziti deformaciji, veliki oteklini, nezmožnosti uporabe roke, motnjah občutka ali izraziti bolečini. Najprej je treba izključiti zlom in druge pomembne poškodbe.
03. Pregled in diagnostika poškodbe TFCC
Diagnoze TFCC ne postavimo samo na podlagi mesta bolečine ali enega kliničnega testa. Pregled povežemo z mehanizmom poškodbe, stabilnostjo zapestja in po potrebi slikovno diagnostiko.
- Pogovor o poškodbi – preverimo padec, zasuk, športno obremenitev, trajanje težav in dejavnosti, ki bolečino izzovejo.
- Klinični pregled – ocenimo mesto občutljivosti, gibljivost zapestja in podlakti, moč prijema ter odziv na izbrane provokacijske teste.
- Stabilnost DRUJ – preverimo znake nestabilnosti distalnega radioulnarnega sklepa, saj lahko vplivajo na izbiro zdravljenja.
- Rentgensko slikanje – pomaga izključiti zlom ter oceniti kostne odnose in ulnarno varianco.
- Magnetna resonanca – lahko prikaže TFCC in druge mehke strukture zapestja, vendar nobena neinvazivna slikovna metoda ni popolnoma zanesljiva za vse vrste poškodb.
- MR- ali CT-artrografija – pri izbranih primerih lahko izboljšata diagnostično natančnost.
- Artroskopija – omogoča neposredno oceno struktur in ostaja pomembna diagnostična metoda pri ustrezno izbranih pacientih.
Izvid magnetne resonance vedno povežemo s simptomi in kliničnim pregledom. Prisotnost spremembe na MRI sama po sebi ne določa načina zdravljenja.[3][4]
04. Fizioterapija in možnosti zdravljenja poškodbe TFCC
Način zdravljenja je odvisen od vrste poškodbe, stabilnosti zapestja, trajanja težav in funkcionalnih zahtev. Pri stabilnih poškodbah lahko zdravljenje pogosto začnemo konzervativno.[2][5]
- Začasna prilagoditev obremenitev – zmanjšamo aktivnosti, ki izrazito povečujejo bolečino, zlasti močno opiranje na roko, rotacije pod obremenitvijo in druge dražeče položaje.
- Imobilizacija oziroma opornica – pri nekaterih poškodbah zdravnik predpiše začasno imobilizacijo, da se poškodovano področje razbremeni.
- Obnova gibljivosti – ko faza poškodbe to dopušča, postopno vračamo gibljivost zapestja in rotacijo podlakti.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno razvijamo mišično zmogljivost, nadzor zapestja, moč prijema in toleranco na obremenitev.
- Manualna terapija – izbrane manualne tehnike lahko uporabimo za primerne spremljajoče omejitve, ko je to glede na poškodbo varno. Nestabilnega sklepa ne poskušamo agresivno mobilizirati.
- Postopna vrnitev k športu in delu – obremenitve stopnjujemo glede na simptome, stabilnost in zahteve konkretne dejavnosti.
Pri pomembni nestabilnosti, vztrajnih težavah ali poškodbi, ki se ne odziva na ustrezno konzervativno zdravljenje, je potrebna specialistična presoja. Glede na vrsto poškodbe pridejo v poštev artroskopski debridement, popravilo TFCC ali drugi posegi.[3][5]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul program prilagodimo vrsti poškodbe TFCC, stabilnosti zapestja, predhodni imobilizaciji oziroma posegu ter dejavnostim, h katerim se želite vrniti.
- Pregled dokumentacije in začetna ocena – pregledamo izvide ter ocenimo bolečino, gibljivost zapestja in podlakti, moč prijema ter funkcionalne omejitve.
- Načrt obremenjevanja – določimo, katere gibe in aktivnosti je smiselno začasno prilagoditi ter kako jih bomo postopno ponovno uvajali.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno vračamo gibljivost, mišično zmogljivost, moč prijema in nadzor zapestja.
- Manualna terapija – po potrebi vključimo manualno terapijo za ustrezne spremljajoče omejitve mehkih tkiv in sklepov. Tehnike prilagodimo stabilnosti zapestja in fazi celjenja.
- Podporne instrumentalne terapije – pri spremljajočih simptomih lahko glede na konkretno indikacijo presodimo o vključitvi TECAR terapije ali visokoenergijske laserske terapije HILT. Te metode uporabimo kot podporo ustrezni stabilizaciji, vadbi ali kirurškemu zdravljenju pri nestabilni poškodbi TFCC.
- Rehabilitacija po operaciji – po artroskopskem posegu ali rekonstrukciji upoštevamo navodila operaterja glede imobilizacije, gibanja in obremenjevanja ter temu prilagodimo napredovanje.
- Spremljanje napredka – primerjamo bolečino pri rotaciji in obremenjevanju, gibljivost, moč prijema in sposobnost izvajanja dogovorjenih dejavnosti.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o poškodbi TFCC
Kje boli pri poškodbi TFCC?
Značilna je bolečina na mezinčevi oziroma ulnarni strani zapestja. Težave se lahko povečajo pri obračanju podlakti, odpiranju kozarca, močnem prijemu, opiranju na roko ali drugih obremenitvah zapestja. Prisotni so lahko tudi klikanje, zmanjšana moč prijema ali občutek nestabilnosti.[1][2]
Kaj sploh je TFCC?
TFCC oziroma triangularni fibrohrustančni kompleks je skupina struktur na ulnarni strani zapestja. Sodeluje pri prenosu obremenitev in stabilnosti distalnega radioulnarnega sklepa (DRUJ), zlasti med pronacijo in supinacijo podlakti.[1][3]
Ali vsaka bolečina na mezinčevi strani zapestja pomeni poškodbo TFCC?
Ne. Bolečino na tej strani lahko povzročajo tudi tetiva extensor carpi ulnaris (ECU), ulnokarpalni impakcijski sindrom, poškodbe drugih vezi, zlomi in druge spremembe. Zato diagnoze ne postavimo samo na podlagi mesta bolečine ali enega provokacijskega testa.[2][4]
Ali za poškodbo TFCC potrebujem magnetno resonanco?
Ne vedno. Začetna ocena vključuje mehanizem poškodbe, klinični pregled in pogosto rentgensko slikanje zaradi izključevanja kostnih poškodb ter ocene zapestja. MRI lahko pomaga pri oceni TFCC, vendar nobena slikovna metoda ni popolnoma zanesljiva. Pri izbranih primerih se uporabljata tudi MR- ali CT-artrografija, artroskopija zapestja pa omogoča neposredno oceno TFCC.[2][5]
Ali se poškodba TFCC lahko zdravi brez operacije?
Da. Pri poškodbah brez pomembne nestabilnosti se pogosto najprej poskusi z neoperativnim zdravljenjem. To lahko vključuje začasno prilagoditev obremenitev, opornico oziroma imobilizacijo in nato postopno rehabilitacijo. Načrt je odvisen od vrste poškodbe in stabilnosti distalnega radioulnarnega sklepa.[1][2]
Katere vaje so primerne pri poškodbi TFCC?
Vaje izberemo glede na fazo celjenja in stabilnost zapestja. Po ustreznem obdobju zaščite lahko postopno vračamo gibljivost, moč prijema, nadzor podlakti in sposobnost prenašanja obremenitev. Z individualno terapevtsko vadbo program prilagodimo konkretnemu pacientu. Bolečega opiranja, rotacij ali drugih provokativnih gibov ne stopnjujemo na silo.[1][2]
Kdaj je pri poškodbi TFCC potrebna operacija?
Specialistična operativna presoja je pomembna predvsem pri izraziti nestabilnosti distalnega radioulnarnega sklepa, določenih popravljivih raztrganinah ter pri vztrajnih težavah kljub ustreznemu neoperativnemu zdravljenju. Poseg je odvisen od mesta in vrste poškodbe ter lahko vključuje artroskopsko čiščenje oziroma debridement ali popravilo TFCC. Po operaciji sledi rehabilitacija po protokolu kirurga.[1][6]
Tendinopatije in tenosinovitisi zapestja
01. Vrste in vzroki tendinopatij zapestja
Tetive prenašajo silo mišic na kosti in omogočajo gibanje zapestja ter prstov. Težave lahko nastanejo zaradi ponavljajočih se obremenitev, nenadne spremembe aktivnosti, poškodbe ali kombinacije več dejavnikov.
- ECU tendinopatija – prizadene tetivo extensor carpi ulnaris na mezinčevi strani zapestja. Pogosta je pri športih in dejavnostih z rotacijami podlakti ter obremenjevanjem zapestja.
- ECU tenosinovitis – težave vključujejo tetivo in njeno ovojnico. Pri nestabilnosti ECU se lahko pojavlja tudi boleče preskakovanje tetive.
- FCR tendinopatija – prizadene tetivo flexor carpi radialis na dlanski in palčevi strani zapestja ter lahko povzroča bolečino pri upogibanju zapestja in prijemu.
- Intersection sindrom – povzroča bolečino nekoliko višje na hrbtni strani podlakti, kjer se križajo določene tetive iztegovalk. Pomembno ga je razlikovati od De Quervainovega tenosinovitisa.
- Druge tetivne težave – glede na mesto in obremenitve so lahko prizadete tudi druge tetive upogibalk ali iztegovalk zapestja.
Izraz »tendinitis« se pogosto uporablja pogovorno, vendar pri dolgotrajnih težavah ni nujno prisotno klasično akutno vnetje. Zato pri kroničnih težavah pogosto uporabljamo širši izraz tendinopatija.[1][3]
02. Simptomi in opozorilni znaki
Simptomi so odvisni od prizadete tetive in vrste poškodbe.
- Bolečina pri gibanju – pogosto se poveča pri aktivnem gibu ali obremenjevanju prizadete tetive.
- Občutljivost – bolečino lahko izzove pritisk vzdolž tetive.
- Bolečina pri prijemu – držanje, dvigovanje ali obračanje predmetov lahko poveča težave.
- Oteklina ali občutek trenja – pri nekaterih tenosinovitisih se lahko pojavi otekanje oziroma občutek drgnjenja med gibanjem.
- Preskakovanje ECU – pri poškodbi ovojnice se lahko tetiva na mezinčevi strani med rotacijo podlakti premakne iz svojega običajnega položaja.
- Zmanjšana moč – bolečina ali pomembnejša poškodba tetive lahko zmanjšata sposobnost prijema oziroma gibanja zapestja.
Nenadna izrazita bolečina, občutek poka, nova nezmožnost aktivnega gibanja ali večja oslabelost po poškodbi zahtevajo zdravniško oceno zaradi možnosti pomembnejše delne ali popolne poškodbe tetive. Ob izraziti rdečini, toploti, oteklini in vročini je treba izključiti tudi okužbo.
Bolečina na mezinčevi strani ni avtomatično ECU tendinopatija. Pri podobnih simptomih ocenimo tudi TFCC in druge strukture zapestja.[1][2]
03. Pregled in diagnostika
Pri pregledu najprej določimo natančno mesto bolečine in gibe oziroma obremenitve, ki simptome izzovejo. Sam izraz »vnetje tetiv zapestja« je za načrtovanje zdravljenja preširok.
- Pogovor o obremenitvah – preverimo delo, šport, nenadne spremembe aktivnosti in morebitno poškodbo.
- Palpacija – ocenimo občutljivost vzdolž posameznih tetiv.
- Aktivno in pasivno gibanje – primerjamo gibljivost ter vpliv posameznih gibov na simptome.
- Testiranje proti uporu – selektivno obremenimo posamezne mišično-tetivne enote in spremljamo bolečino ter moč.
- Dinamična ocena – pri sumu na nestabilnost ECU preverimo obnašanje tetive med rotacijo podlakti in gibanjem zapestja.
- Ocena drugih struktur – pri ulnarni bolečini ocenimo tudi TFCC; pri palčevi strani razlikujemo od De Quervainovega tenosinovitisa in rizartroze.
Ultrazvok omogoča dinamično oceno tetiv in je lahko posebej uporaben pri sumu na nestabilnost ECU. Magnetna resonanca lahko pomaga pri oceni tetiv in drugih struktur, kadar klinična slika ni jasna ali sumimo na pomembnejšo poškodbo. Slikovne spremembe vedno povežemo s simptomi, saj so lahko določene spremembe prisotne tudi pri ljudeh brez težav.[2]
04. Fizioterapija in možnosti zdravljenja
Pri večini stabilnih preobremenitvenih tendinopatij začnemo z neoperativno obravnavo. Cilj ni popolno in dolgotrajno mirovanje, temveč zmanjšanje dražeče obremenitve in nato postopno ponovno povečanje zmogljivosti tetive.
- Prilagoditev obremenitev – začasno zmanjšamo dejavnosti, ki izrazito stopnjujejo simptome, in poiščemo izvedljive prilagoditve pri delu ali športu.
- Začasna zaščita – pri bolj razdraženih težavah ali določenih poškodbah je lahko smiselna opornica oziroma obdobje imobilizacije. Način je odvisen od prizadete tetive.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno razvijamo moč in sposobnost tetive za prenašanje obremenitev. Program lahko napreduje od izometričnih proti dinamičnim in športno oziroma delovno specifičnim obremenitvam.
- Manualna terapija – manualne tehnike lahko uporabimo kot dopolnilo pri spremljajočih omejitvah gibljivosti in težavah mehkih tkiv.
- Vrnitev k dejavnostim – obremenitev stopnjujemo glede na moč, funkcijo in odziv zapestja, ne samo glede na čas od začetka težav.
Pri nestabilnosti ECU, pomembni rupturi tetive ali neuspehu ustrezne konzervativne obravnave je potrebna specialistična presoja. Operativno zdravljenje je odvisno od vrste poškodbe.[1][2]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul najprej določimo, katera tetiva oziroma druga struktura najverjetneje povzroča težave. Program nato prilagodimo delu, športu in dejavnostim, h katerim se želite vrniti.
- Začetna ocena – ocenimo mesto bolečine, gibljivost, moč, prijem in odziv posameznih tetiv na obremenitev.
- Načrt obremenjevanja – določimo dejavnosti, ki jih začasno prilagodimo, in pripravimo postopno vračanje obremenitev.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno razvijamo moč, vzdržljivost in nadzor zapestja ter podlakti.
- Manualna obravnava – po potrebi vključimo manualno terapijo za spremljajoče omejitve gibljivosti in mehkih tkiv.
- Podporne instrumentalne terapije – glede na konkretno tetivno težavo in fazo obravnave lahko presodimo o vključitvi TECAR terapije, visokoenergijske laserske terapije HILT ali terapije z udarnimi valovi ESWT. Izbor temelji na konkretni indikaciji in razpoložljivih dokazih.
- Spremljanje napredka – primerjamo bolečino, moč prijema, sposobnost obremenjevanja in konkretne delovne oziroma športne naloge.
Pri sumu na nestabilnost ECU, rupturo tetive, poškodbo TFCC ali drugo pomembnejšo poškodbo priporočimo ustrezno dodatno diagnostiko oziroma specialistično presojo.
Fizioterapijo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o tendinopatijah zapestja
Kaj je tendinopatija zapestja?
Tendinopatija je izraz za bolečo oziroma funkcionalno prizadetost tetive. Pri zapestju so lahko prizadete različne tetive upogibalk in iztegovalk, zato mesto bolečine in gibi, ki jo izzovejo, niso pri vseh pacientih enaki. Izraz »tendinitis« se pogosto uporablja pogovorno, vendar dolgotrajna tendinopatija ni nujno samo akutno vnetje tetive.[1][2]
Kakšni so simptomi tendinopatije zapestja?
Pojavijo se lahko lokalna bolečina ob poteku tetive, občutljivost na pritisk, bolečina pri prijemu ali določenih gibih zapestja ter zmanjšana sposobnost prenašanja obremenitev. Pri tenosinovitisu se lahko pojavita tudi oteklina in občutek drgnjenja oziroma krepitacij. Simptomi so odvisni od prizadete tetive.[1][3]
Ali sta tendinopatija in tenosinovitis isto?
Ne povsem. Tendinopatija opisuje težavo same tetive, tenosinovitis pa prizadetost sinovialne ovojnice, skozi katero tetiva drsi. V praksi se lahko težave prekrivajo. Posebna oblika tenosinovitisa na palčevi strani zapestja je De Quervainov tenosinovitis, ki ga na tej strani obravnavamo ločeno.[1][3]
Ali moram pri boleči tetivi zapestja popolnoma počivati?
Običajno ne. V začetku lahko zmanjšamo ali prilagodimo obremenitve, ki simptome izrazito stopnjujejo, vendar je cilj nato postopno ponovno obremenjevanje tetive in vrnitev k dejavnostim. Dolgotrajno popolno mirovanje brez jasne indikacije lahko zmanjša mišično in funkcionalno zmogljivost.[2][4]
Katere vaje pomagajo pri tendinopatiji zapestja?
Izbor je odvisen od prizadete tetive in faze težav. Program lahko vključuje postopno obremenjevanje upogibalk oziroma iztegovalk zapestja, vaje za prijem in funkcionalne naloge. Z individualno terapevtsko vadbo določimo začetno obremenitev in jo stopnjujemo glede na odziv. Enak program ni primeren za vse tetive.[2][4]
Ali pri tendinopatiji zapestja pomagajo laser, TECAR ali udarni valovi?
Fizikalne metode lahko pri izbranih težavah uporabimo kot dopolnilo, vendar njihova primernost in kakovost dokazov nista enaki za vse tetive in vse oblike tendinopatije. Zato HILT, TECAR ali ESWT ne vključujemo avtomatično samo zato, ker je prisotna bolečina v tetivi. Osnovo rehabilitacije predstavljajo pravilna diagnoza, prilagoditev obremenitev in postopno vračanje funkcije.[2][5]
Kdaj potrebujem ultrazvok ali specialistični pregled?
Dodatna diagnostika je smiselna pri nejasnem izvoru težav, izraziti oteklini, sumu na rupturo tetive, pomembni izgubi funkcije ali kadar se stanje kljub ustrezni obravnavi ne izboljšuje. Ultrazvok lahko prikaže tetivo in njeno ovojnico, zdravnik pa glede na klinično vprašanje izbere ustrezno preiskavo. Nenadne izgube sposobnosti aktivnega gibanja po poškodbi ne obravnavamo kot običajno preobremenitveno tendinopatijo.[1][3]
Artroza zapestja in sklepov prstov
Artroza zapestja in sklepov prstov je degenerativna bolezen sklepov, pri kateri se spreminjajo sklepni hrustanec, kost in druga sklepna tkiva. Povzroča lahko bolečino, okorelost, otekanje, zmanjšano gibljivost in slabšo moč prijema.
Pri prstih so pogosto prizadeti končni in srednji sklepi, pri zapestju pa lahko artroza nastane tudi kot pozna posledica poškodbe vezi ali zloma. Obravnavo prilagodimo mestu sprememb, simptomom in dejavnostim, ki jih želi pacient lažje izvajati.[1][2]
01. Kaj je artroza zapestja in sklepov prstov?
Artroza ni samo »obrabljen hrustanec«, ampak bolezenski proces, ki vključuje celoten sklep. Spremembe na rentgenskem posnetku in intenzivnost simptomov niso vedno enako izrazite.
Na roki lahko prizadene več različnih področij:
- Končne sklepe prstov (DIP) – lahko se pojavijo kostne zadebelitve, imenovane Heberdenovi vozliči.
- Srednje sklepe prstov (PIP) – spremembe lahko spremljajo Bouchardovi vozliči.
- Zapestje – artroza lahko prizadene radiokarpalne, mediokarpalne in druge sklepe zapestja.
- Posttravmatska artroza – lahko se razvije po zlomu, poškodbi vezi ali dolgotrajni nestabilnosti.
- SLAC zapestje – napredovala degenerativna sprememba, pogosto povezana z okvaro skafolunatne vezi.
- SNAC zapestje – degenerativni vzorec, povezan z nezaraščenim zlomom čolnička oziroma skafoida.
Artrozo baze palca oziroma rizartrozo zaradi pogostosti in posebnosti obravnavamo v ločenem sklopu.[1][2][3]
02. Simptomi artroze zapestja in prstov
Simptomi so odvisni od prizadetega sklepa in stopnje težav. Rentgenske spremembe same po sebi ne povedo, koliko bo posameznika sklep bolel.
- Bolečina pri obremenitvi – na primer pri močnem prijemu, odpiranju kozarca, delu z orodjem ali opiranju na roko.
- Okorelost – sklep je lahko po mirovanju manj gibljiv.
- Zmanjšana gibljivost – težje upogibanje in iztegovanje zapestja ali posameznih prstov.
- Otekanje in zadebelitev sklepov – posebej vidna pri nekaterih oblikah artroze prstov.
- Zmanjšana moč prijema – bolečina in spremembe sklepa lahko otežijo stiskanje in prenašanje predmetov.
- Spremenjena oblika sklepa – pri napredovali artrozi se lahko pojavijo vidne kostne spremembe in deformacije.
Ob izrazito rdečem, vročem in hitro otečenem sklepu, vročini ali nenadni hudi bolečini je potrebna zdravniška ocena, saj takšna slika ni značilna samo za običajno artrozo. Prav tako je potrebna dodatna presoja ob dolgotrajni jutranji okorelosti in otekanju več sklepov zaradi možnosti vnetne revmatske bolezni.[1][4]
03. Pregled in diagnostika
Pri pregledu ne ocenjujemo samo rentgenskih sprememb, ampak predvsem povezavo med simptomi, gibljivostjo in funkcijo roke.
- Pogovor o težavah – preverimo mesto bolečine, trajanje, pretekle poškodbe in dejavnosti, pri katerih se simptomi povečajo.
- Gibljivost – ocenimo aktivno in po potrebi pasivno gibanje zapestja ter prizadetih prstov.
- Moč in funkcija – ocenimo prijem, ščipalni prijem in sposobnost opravljanja pomembnih vsakodnevnih nalog.
- Stabilnost zapestja – ob pretekli poškodbi preverimo, ali obstaja sum na kronično nestabilnost oziroma posledice poškodbe vezi zapestja.
- Rentgensko slikanje – je osnovna slikovna metoda za oceno sklepne špranje, kostnih izrastkov, skleroze, poravnave in posttravmatskih sprememb.
- Dodatne preiskave – CT, MRI ali druge preiskave zdravnik uporabi, kadar je treba odgovoriti na specifično klinično vprašanje ali načrtovati zdravljenje.
Pri SLAC in SNAC je rentgenska diagnostika posebej pomembna za določanje vzorca in stopnje degenerativnih sprememb. Dodatno slikanje ni avtomatično potrebno pri vsakem pacientu.[2][3]
04. Fizioterapija in možnosti zdravljenja
Cilj neoperativne obravnave ni »obnoviti obrabljenega hrustanca«, temveč zmanjšati simptome, izboljšati funkcijo in pomagati pacientu čim bolje uporabljati roko.
- Prilagoditev obremenitev – poiščemo načine za izvajanje bolečih dejavnosti z manj draženja sklepov ter prilagodimo količino ponavljajočih se obremenitev.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo ohranjamo oziroma izboljšujemo gibljivost, mišično zmogljivost, prijem in funkcijo roke.
- Opornice in pripomočki – pri izbranih pacientih lahko zmanjšajo bolečino med obremenitvami ali olajšajo opravljanje vsakodnevnih nalog.
- Manualna obravnava – manualne tehnike lahko po presoji uporabimo kot dopolnilo pri spremljajoči omejeni gibljivosti in težavah mehkih tkiv. Z njimi ne odstranjujemo artrotičnih sprememb.
- Zdravila in injekcije – o ustreznih možnostih odloča zdravnik glede na prizadeti sklep, spremljajoče bolezni in tveganja.
- Operativno zdravljenje – pri napredovali simptomatski artrozi zapestja so glede na vzorec sprememb možni različni posegi, med drugim proksimalna karpektomija, delne zatrditve ali popolna artrodeza.
Pri artrozi sklepov prstov je pomemben predvsem individualen pristop, ki vključuje izobraževanje, prilagajanje obremenitev, vaje in po potrebi ortoze. Pri artrozi zapestja je izbor zdravljenja dodatno odvisen od natančnega vzorca sprememb.[1][2][4]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnavo prilagodimo prizadetemu sklepu, stopnji težav in dejavnostim, ki jih želite lažje izvajati. Ne zdravimo rentgenske slike, ampak spremljamo predvsem bolečino in funkcijo roke.
- Začetni pregled – pregledamo dokumentacijo, pretekle poškodbe ter ocenimo gibljivost zapestja in prstov, moč prijema in pomembne vsakodnevne naloge.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo določimo vaje za gibljivost, mišično zmogljivost in funkcijo ter jih postopno stopnjujemo.
- Manualna terapija – po potrebi vključimo manualne tehnike za spremljajoče omejitve gibljivosti in mehkih tkiv, če za to ni kontraindikacij.
- Prilagoditev obremenitev – skupaj poiščemo načine za zmanjšanje nepotrebnega draženja pri prijemu, delu, športu in drugih ponavljajočih se dejavnostih.
- Podporne instrumentalne metode – glede na konkretno težavo lahko presodimo o vključitvi TECAR terapije, visokoenergijske laserske terapije HILT ali HiToP terapije. Te metode predstavljajo morebitno dopolnilo in jih ne predstavljamo kot način za obnovo obrabljenega hrustanca.
- Rehabilitacija po operaciji – po posegu program prilagodimo navodilom kirurga, celjenju, gibljivosti, brazgotini in ponovnemu pridobivanju funkcije.
- Spremljanje napredka – primerjamo bolečino, gibljivost, moč prijema in sposobnost opravljanja dogovorjenih dejavnosti. Ob nezadostnem napredku priporočimo dodatno specialistično presojo.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o artrozi zapestja in sklepov prstov
Kakšni so simptomi artroze zapestja in prstov?
Značilni so bolečina, okorelost, zmanjšana gibljivost in težave pri prijemu oziroma drugih obremenitvah roke. Sklepi prstov so lahko povečani ali otečeni, pri gibanju pa se lahko pojavi občutek drgnjenja oziroma pokanja. Simptomi niso nujno sorazmerni s spremembami, vidnimi na rentgenskem posnetku.[1][2]
Kaj so Heberdenovi in Bouchardovi vozli?
Heberdenovi vozli so kostne zadebelitve ob distalnih interfalangealnih sklepih, torej sklepih najbližje konicam prstov. Bouchardovi vozli se pojavijo ob proksimalnih interfalangealnih oziroma srednjih sklepih prstov. Lahko spremljajo artrozo prstov, vendar njihova prisotnost sama ne pove, kako močne bodo težave.[2]
Ali je artroza zapestja isto kot rizartroza?
Ne. Rizartroza je artroza sklepa na bazi palca in jo na tej strani obravnavamo posebej. Artroza zapestja lahko prizadene druge sklepe med koželjnico in zapestnimi kostmi oziroma med posameznimi zapestnimi kostmi. Tudi zdravljenje zato ni nujno enako.[3]
Ali se obrabljen hrustanec v zapestju ali prstih lahko obnovi s fizioterapijo?
Fizioterapija ne more preprosto odstraniti oziroma obnoviti že nastalih artrotičnih sprememb. Lahko pa pomaga pri obvladovanju simptomov, ohranjanju gibljivosti, mišične zmogljivosti in sposobnosti uporabe roke. Cilj zdravljenja je zato predvsem boljša funkcija in manj omejitev pri vsakodnevnih dejavnostih.[1][4]
Katere vaje so primerne pri artrozi prstov in zapestja?
Program lahko vključuje vaje za ohranjanje gibljivosti prstov in zapestja, moč prijema ter postopno izboljšanje funkcije roke. Z individualno terapevtsko vadbo prilagodimo izbor in obremenitev prizadetim sklepom. Namen ni agresivno razgibavanje bolečega sklepa, ampak postopno ohranjanje oziroma izboljševanje funkcije.[4][5]
Ali pri artrozi pomaga opornica?
Pri izbranih pacientih lahko opornica oziroma ortoza razbremeni boleč sklep pri določenih dejavnostih. Njena smiselnost je odvisna od prizadetega sklepa in funkcionalnih težav. Dolgotrajna nepotrebna imobilizacija ni cilj, saj želimo ohranjati tudi gibljivost in mišično funkcijo.[4][6]
Kdaj je potreben zdravniški ali specialistični pregled?
Pregled je smiseln pri vztrajnih težavah, pomembni izgubi funkcije ali kadar diagnoza ni jasna. Izrazito topel in otekel sklep, daljša jutranja okorelost, prizadetost več sklepov ali drugi sistemski simptomi lahko zahtevajo oceno zaradi vnetnega artritisa. Operativno zdravljenje se praviloma obravnava pri pomembnih simptomih in funkcionalnih omejitvah, kadar neoperativni ukrepi niso dovolj uspešni.[2][6]
Dupuytrenova kontraktura
Dupuytrenova bolezen oziroma Dupuytrenova kontraktura je benigna sprememba vezivnega tkiva oziroma fascije dlani. Sprva se lahko pojavijo čvrsti vozli ali vdolbinice v dlani, pozneje pa se lahko oblikujejo trakovi, ki postopno vlečejo enega ali več prstov proti dlani in omejujejo njihov izteg.[1][2]
Bolezen pogosto napreduje počasi in ne potrebuje vedno zdravljenja. Ko kontraktura začne pomembno omejevati uporabo roke, je smiselna specialistična presoja. Po posegu ima rehabilitacija pomembno vlogo pri ponovnem pridobivanju gibljivosti in funkcije roke.[1]
01. Kaj je Dupuytrenova kontraktura in zakaj nastane?
Pri Dupuytrenovi bolezni se fascija pod kožo dlani postopno zadebeli in skrajša. Najprej se lahko pojavijo vozli, pozneje pa čvrsti trakovi, ki lahko prst vlečejo proti dlani.[1][2]
- Dednost – bolezen se pogosto pojavlja v družinah.
- Starost in spol – pogostejša je v srednjih in poznejših letih ter pri moških.
- Sladkorna bolezen – povezana je z večjo pojavnostjo Dupuytrenove bolezni.
- Kajenje in večje uživanje alkohola – prav tako sta povezana z boleznijo, vendar nista edina vzroka.
Natančen vzrok ni povsem pojasnjen. Dupuytrenove bolezni ne pripisujemo avtomatično fizičnemu delu z rokami. Bolezen se lahko pojavi na obeh rokah in napredovanje med posamezniki močno variira.[1][3]
02. Simptomi in napredovanje Dupuytrenove kontrakture
Dupuytrenova bolezen praviloma napreduje počasi skozi mesece ali leta. V zgodnji fazi funkcija roke pogosto še ni pomembno omejena.
- Vozlič v dlani – pogosto je prvi znak bolezni. V začetku je lahko občutljiv na pritisk.
- Vdolbinice in spremembe kože – koža nad prizadetim predelom se lahko spremeni.
- Vezivni trak – pod kožo se lahko oblikuje čvrst trak, ki sega proti prstu.
- Omejen izteg prsta – prst postopoma ostaja bolj pokrčen in ga ni več mogoče popolnoma iztegniti.
- Težave pri vsakodnevnih dejavnostih – na primer pri oblačenju rokavic, umivanju obraza, seganju v žep, prijemu predmetov ali delu z roko.
Pogosto sta prizadeta prstanec in mezinec, lahko pa bolezen zajame tudi druge prste. Za razliko od sprožilnega prsta pri Dupuytrenovi bolezni ni v ospredju zatikanje tetive med gibanjem, temveč postopno skrajševanje fascije in nastanek kontrakture.[1][2]
03. Pregled in diagnostika
Diagnozo je običajno mogoče postaviti na podlagi anamneze in kliničnega pregleda roke. Slikovne preiskave pri značilni Dupuytrenovi bolezni praviloma niso potrebne.[3]
- Pregled dlani – ocenimo vozle, trakove, spremembe kože in prizadete prste.
- Gibljivost prstov – izmerimo, koliko je omejen aktivni in pasivni izteg posameznih sklepov.
- Funkcija roke – ocenimo vpliv kontrakture na prijem in vsakodnevne dejavnosti.
- Preizkus ravne dlani – praktičen znak napredovanja je nezmožnost položiti celotne dlani in prstov ravno na mizo.
- Razlikovanje drugih težav – zatikanje prsta lahko bolj ustreza sprožilnemu prstu, mehkejša zatrdlina pa na primer ganglijski cisti.
Če je izteg že pomembno omejen ali kontraktura ovira uporabo roke, je smiselna specialistična presoja možnosti zdravljenja.[1][4]
04. Zdravljenje Dupuytrenove kontrakture
V zgodnji fazi brez pomembne kontrakture zdravljenje pogosto ni potrebno.[1][3]
- Spremljanje – pri blagi bolezni brez funkcionalnih omejitev je pogosto dovolj spremljanje napredovanja.
- Igelna fasciotomija – specialist z iglo prekine prizadeti vezivni trak in omogoči večji izteg prsta. Okrevanje je praviloma hitrejše, vendar se lahko kontraktura ponovno pojavi.
- Fasciektomija – operativno se odstrani del prizadete fascije. Okrevanje je daljše, poseg pa se uporablja pri ustrezno izbranih kontrakturah.
- Dermofasciektomija – pri določenih obsežnih ali ponavljajočih se primerih se odstrani tudi del kože in uporabi kožni presadek.
- Rehabilitacija po posegu – glede na operacijo vključuje nego rane, obvladovanje otekline, gibljivost, brazgotino, funkcijo roke in po navodilih tudi opornico.
Noben poseg ne odstrani nagnjenosti k bolezni. Dupuytrenova bolezen se lahko po zdravljenju ponovno pojavi ali kasneje prizadene drug del roke.[1][4]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul najprej ocenimo stopnjo omejitve gibanja in vpliv težav na funkcijo roke. Pri Dupuytrenovi bolezni jasno ločimo med spremljanjem zgodnje bolezni in rehabilitacijo po specialističnem posegu.
- Začetna ocena – ocenimo izteg prstov, gibljivost posameznih sklepov, stanje dlani in vsakodnevne funkcionalne omejitve.
- Spremljanje funkcije – pri zgodnjih spremembah lahko spremljamo gibljivost in sposobnost položiti dlan na ravno površino. Fizioterapije ne predstavljamo kot metodo za odstranjevanje Dupuytrenovih vozlov ali trakov.
- Rehabilitacija po posegu – po igelni fasciotomiji ali operaciji program uskladimo z navodili kirurga in celjenjem tkiv.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo po posegu postopno vračamo dovoljeno gibljivost, uporabo prstov in funkcijo roke.
- Manualna obravnava – po ustreznem zaceljenju lahko manualne tehnike uporabimo pri omejeni gibljivosti, brazgotini in drugih spremljajočih težavah.
- Opornica – če jo po posegu priporoči kirurg oziroma specialist za roko, uporabo vključimo v rehabilitacijski načrt.
- Ponovna ocena – spremljamo izteg prstov, gibljivost, brazgotino in sposobnost uporabe roke pri dogovorjenih dejavnostih.
Ob izraziti kontrakturi oziroma napredovanju bolezni priporočimo specialistično presojo.
Rehabilitacijo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o Dupuytrenovi kontrakturi
Kaj je Dupuytrenova kontraktura?
Dupuytrenova bolezen je sprememba vezivnega tkiva oziroma palmarne fascije v dlani. Sprva se lahko pojavijo zatrdline in trakovi oziroma vrvice, sčasoma pa lahko pride do Dupuytrenove kontrakture, pri kateri enega ali več prstov ni več mogoče popolnoma iztegniti.[1][2]
Ali je Dupuytrenova kontraktura isto kot sprožilni prst?
Ne. Pri Dupuytrenovi bolezni se spreminja vezivno tkivo v dlani in nastajajo vozliči ter vrvice, ki lahko postopno vlečejo prst proti dlani. Pri sprožilnem prstu je težava povezana z drsenjem tetive upogibalke skozi tetivni kanal in se prst značilno zatika oziroma preskakuje.[1]
Ali Dupuytrenova kontraktura boli?
Pogosto ni boleča. Nekateri pacienti pa imajo občutljive oziroma boleče vozliče ali občutek napetosti v dlani. Glavna težava pri napredovanju bolezni je običajno postopna izguba iztega prsta in omejena funkcija roke.[1][3]
Ali lahko z vajami ali raztezanjem preprečim napredovanje Dupuytrenove bolezni?
Za zdaj ni dovolj kakovostnih dokazov, da bi samo raztezanje, vaje ali opornica zanesljivo preprečili napredovanje bolezni oziroma nastanek kontrakture. Pri bolečini ali občutku napetosti lahko individualno prilagojena obravnava pomaga pri simptomih in funkciji, vendar pacientu ne obljubljamo, da bo fizioterapija odstranila Dupuytrenovo tkivo ali ustavila bolezen.[4][5]
Kdaj je potreben specialistični pregled?
Specialistična presoja je smiselna, ko kontraktura začne pomembno omejevati uporabo roke oziroma prsta ne morete več normalno iztegniti. Preprost praktičen znak je table-top test: če dlani in prstov ne morete položiti ravno na mizo, je smiselna zdravniška oziroma specialistična ocena. Odločitev za poseg je odvisna tudi od prizadetega sklepa, hitrosti napredovanja in funkcionalnih težav.[1][2]
Kako se zdravi Dupuytrenova kontraktura?
Blago stanje brez pomembnih funkcionalnih težav pogosto samo spremljamo. Pri napredovali kontrakturi lahko specialist glede na posamezen primer predlaga perkutano igelno fasciotomijo, fasciektomijo ali dermofasciektomijo. Med postopki se razlikujejo invazivnost, čas okrevanja, tveganja in verjetnost ponovitve bolezni.[1][6]
Kakšna je vloga fizioterapije po operaciji Dupuytrenove kontrakture?
Po korektivnem posegu ima rehabilitacija pomembnejšo vlogo. Glede na poseg in navodila kirurga lahko vključuje individualno terapevtsko vadbo, vaje za gibljivost prstov, nadzor otekline, obravnavo brazgotine in postopno vračanje funkcije roke. Opornica ni avtomatično potrebna pri vsakem pacientu; uporabo prilagodimo posegu, izgubi iztega in navodilom operaterja.[7][8]
Smučarski palec – poškodba ulnarne kolateralne vezi palca
Smučarski palec je akutna poškodba ulnarne kolateralne vezi (UCL) metakarpofalangealnega sklepa palca. Do poškodbe običajno pride, ko je palec nenadno in prekomerno odmaknjen od dlani, na primer pri padcu na roko oziroma palec.[1][2]
Poškodba je lahko delna ali popolna. Ker UCL pomembno sodeluje pri stabilnosti palca med prijemom in stiskom med palcem in kazalcem, lahko pomembnejša nezdravljena poškodba povzroči dolgotrajno nestabilnost in zmanjšano funkcijo roke. Zgodnja pravilna ocena je zato pomembna.[1]
01. Kaj je smučarski palec in kako nastane?
Ulnarna kolateralna vez (UCL) se nahaja na notranji strani metakarpofalangealnega sklepa palca in pomembno prispeva k njegovi stabilnosti med prijemanjem in stiskanjem predmetov.[1][2]
Poškodba najpogosteje nastane zaradi nenadne sile, ki palec potisne stran od dlani. Klasičen primer je padec med smučanjem, ko smučarska palica dodatno obremeni palec, vendar se poškodba pojavlja tudi pri drugih športih, padcih in nesrečah.
- Lažji zvin – vez je raztegnjena oziroma blažje poškodovana, sklep pa ostaja stabilen.
- Delna ruptura – del vlaken vezi je pretrgan, vendar je lahko ohranjena določena stabilnost.
- Popolna ruptura – vez je popolnoma pretrgana in sklep je lahko nestabilen.
- Avulzijski zlom – poškodovana vez lahko s seboj odtrga manjši del kosti na mestu narastišča.
- Stenerjeva lezija – pri določenih popolnih rupturah se pretrgana vez premakne nad aponevrozo mišice adductor pollicis, kar lahko prepreči običajno celjenje vezi.
Izraz smučarski palec običajno opisuje akutno poškodbo. Izraz gamekeeperjev palec se tradicionalno uporablja za kronično oslabelost oziroma insuficienco iste vezi zaradi ponavljajočih se obremenitev.[1][3]
02. Simptomi poškodbe UCL palca
Simptomi so odvisni od stopnje poškodbe in morebitnega spremljajočega zloma.
- Bolečina ob notranji strani osnovnega sklepa palca – značilno v predelu poškodovane UCL.
- Oteklina in podplutba – pojavita se lahko kmalu po poškodbi.
- Bolečina pri prijemu – težave se pogosto povečajo pri odpiranju kozarca, držanju večjih predmetov ali stiskanju med palcem in kazalcem.
- Zmanjšana moč stiska – poškodovana vez slabše stabilizira palec.
- Občutek nestabilnosti – pri pomembnejši rupturi lahko pacient opisuje, da je palec »ohlapen« ali nezanesljiv.
Po večji poškodbi palca je priporočljiva zgodnja zdravstvena ocena. Posebej pomembna je pri izraziti oteklini ali deformaciji, občutku nestabilnosti, pomembno zmanjšani funkciji ali sumu na zlom. Popolne rupture oziroma Stenerjeve lezije zahtevajo drugačno zdravljenje kot blag zvin.[1][2]
03. Pregled in diagnostika smučarskega palca
Pri pregledu želimo predvsem ugotoviti stopnjo poškodbe in stabilnost sklepa ter preveriti morebitni spremljajoči zlom.
- Mehanizem poškodbe – preverimo smer sile, čas poškodbe ter pojav bolečine, otekline in nestabilnosti.
- Klinični pregled – ocenimo oteklino, občutljivost, gibljivost in funkcijo palca.
- Ocena stabilnosti – usposobljen zdravstveni strokovnjak z ustreznim stresnim pregledom oceni stabilnost UCL. Sveže poškodovanega palca pacient ne sme sam agresivno testirati.
- Rentgensko slikanje – pomaga izključiti oziroma potrditi spremljajoči avulzijski ali drug zlom.
- Ultrazvok – lahko pomaga pri oceni poškodbe vezi in njenega položaja.
- Magnetna resonanca – pri izbranih primerih pomaga pri podrobnejši oceni UCL in spremljajočih struktur.
Ključno je razlikovanje med stabilno delno poškodbo in popolno rupturo oziroma poškodbo, pri kateri je normalno celjenje vezi oteženo. Od tega je pomembno odvisna izbira zdravljenja.[1][3]
04. Zdravljenje in fizioterapija pri poškodbi UCL palca
Zdravljenje je odvisno predvsem od stopnje rupture, stabilnosti sklepa, morebitnega zloma in položaja poškodovane vezi.
- Zaščita in imobilizacija – stabilne delne poškodbe se pogosto zdravijo z opornico oziroma imobilizacijo, ki zaščiti UCL med začetnim celjenjem.
- Postopno vračanje gibljivosti – po ustreznem obdobju zaščite postopno vračamo dovoljene gibe palca, da zmanjšamo tveganje za nepotrebno okorelost.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno razvijamo gibljivost, moč prijema in stiska ter funkcijo palca.
- Manualna terapija – izbrane manualne tehnike lahko v ustrezni fazi uporabimo pri spremljajoči okorelosti in omejitvah mehkih tkiv. Sveže poškodovane vezi ne raztezamo agresivno.
- Operativno zdravljenje – pri določenih popolnih rupturah, pomembni nestabilnosti, Stenerjevi leziji ali drugih neugodnih poškodbah specialist presodi o kirurškem popravilu.
- Pooperativna rehabilitacija – po obdobju zaščite postopno vračamo gibljivost, moč in sposobnost uporabe palca skladno z navodili kirurga.
Pri stabilnih delnih poškodbah je neoperativno zdravljenje pogosto uspešno. Pri popolni rupturi pa odločitev temelji na stabilnosti, položaju vezi in spremljajočih poškodbah, zato pomembne poškodbe palca potrebujejo ustrezno specialistično presojo.[1][4]
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo prilagodimo stopnji poškodbe, načinu zdravljenja in dejavnostim, h katerim se želite vrniti. Pri sveži poškodbi z možnim popolnim pretrganjem vezi ima prednost ustrezna diagnostika pred intenzivno fizioterapijo.
- Pregled dokumentacije in začetna ocena – upoštevamo mehanizem poškodbe, zdravniško oceno, izvide slikanja in morebitna navodila kirurga.
- Zaščita poškodovane vezi – upoštevamo predpisano opornico oziroma obdobje imobilizacije ter v tej fazi ne izvajamo postopkov, ki bi poškodovano UCL nepotrebno raztezali.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno vračamo gibljivost, mišično moč, prijem in pincetni stisk.
- Manualna obravnava – po ustreznem celjenju lahko z manualnimi tehnikami obravnavamo spremljajočo omejeno gibljivost in mehka tkiva, ne da bi ogrožali stabilnost poškodovane vezi.
- Podporne instrumentalne metode – pri spremljajočih težavah in v ustrezni fazi celjenja lahko po individualni presoji vključimo visokoenergijsko lasersko terapijo HILT ali druge primerne postopke. .
- Vrnitev k delu in športu – postopno vključujemo specifične naloge prijema, stiska in športne obremenitve. Po operaciji upoštevamo protokol kirurga in po potrebi zaščito palca pri športu.
- Spremljanje napredka – primerjamo gibljivost, bolečino, stabilnost, moč prijema in sposobnost opravljanja dogovorjenih dejavnosti.
Rehabilitacijo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na obravnavo lahko pridete tudi iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o smučarskem palcu
Kaj je smučarski palec?
Smučarski palec je poškodba ulnarne kolateralne vezi (UCL) metakarpofalangealnega sklepa palca. Najpogosteje nastane, ko je palec ob poškodbi na silo odmaknjen stran od dlani. Poškodba je lahko delna ali popolna, včasih pa se skupaj z vezjo odlomi tudi del kosti.[1][2]
Kakšni so simptomi poškodbe UCL palca?
Značilni so bolečina in občutljivost na notranji oziroma ulnarni strani osnovnega sklepa palca, oteklina, podplutba ter težave pri prijemu in stiskanju predmetov. Pri pomembnejši poškodbi se lahko pojavi občutek nestabilnosti palca.[1][3]
Ali je pri smučarskem palcu vedno potrebna operacija?
Ne. Delne in stabilne poškodbe je pogosto mogoče zdraviti z ustrezno imobilizacijo in poznejšo rehabilitacijo. Pri popolni rupturi, izraziti nestabilnosti, večjem kostnem odlomku ali določenih premaknjenih poškodbah pa je lahko potrebna operativna oskrba. Odločitev temelji na pregledu in slikovni diagnostiki.[1][2]
Kaj je Stenerjeva lezija?
Pri Stenerjevi leziji se pretrgani konec UCL premakne tako, da mu okoliško tkivo preprečuje stik z mestom narastišča. Zaradi tega se vez ne more normalno zaceliti samo z imobilizacijo, zato takšna poškodba praviloma zahteva specialistično oziroma operativno presojo.[2][4]
Ali potrebujem rentgen, ultrazvok ali magnetno resonanco?
Po akutni poškodbi se pogosto opravi rentgensko slikanje zaradi možnosti pridruženega avulzijskega zloma. Ultrazvok ali magnetna resonanca lahko pomagata pri oceni same vezi in morebitne Stenerjeve lezije, kadar je to potrebno. Izbor preiskave določi zdravnik glede na pregled in klinično vprašanje.[1][4]
Katere vaje so primerne po poškodbi vezi palca?
Vaje začnemo glede na stopnjo poškodbe, obdobje imobilizacije in navodila zdravnika oziroma operaterja. Program lahko vključuje postopno vračanje gibljivosti, moči prijema in ščipalnega prijema ter funkcionalnih obremenitev. Z individualno terapevtsko vadbo obremenitev stopnjujemo brez prezgodnjega obremenjevanja celjene vezi.[3]
Kaj se lahko zgodi, če popolne rupture UCL ne zdravimo?
Neustrezno zaceljena pomembna poškodba lahko povzroči kronično nestabilnost palca, zmanjšano moč prijema oziroma ščipalnega prijema, bolečino in poznejše degenerativne spremembe sklepa. Zato poškodbe z izrazito nestabilnostjo ne obravnavamo samo kot običajen zvin palca.[1][2]
Viri in literatura
Avtor in strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
Zadnja posodobitev: 20. september 2026
Zadnji strokovni pregled: 20. september 2026
Strokovno opozorilo: Vsebina na tej strani je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega zdravstvenega pregleda, diagnoze ali zdravljenja. Bolečina, oteklina, mravljinčenje, zatikanje prstov, zatrdline ter omejena gibljivost ali moč roke imajo lahko različne vzroke. Po poškodbi je zdravniška ocena posebej pomembna ob izraziti bolečini ali oteklini, deformaciji, nezmožnosti uporabe roke ali prstov, izgubi občutka, pomembni mišični oslabelosti, spremembi barve ali prekrvitve prstov ter sumu na zlom, izpah ali popolno poškodbo vezi oziroma tetive. Ob hitro naraščajoči rdečini, toploti, oteklini, vročini ali drugih znakih okužbe je potrebna pravočasna zdravniška obravnava. Način zdravljenja in rehabilitacije je odvisen od diagnoze, stopnje poškodbe, spremljajočih bolezni in individualnega zdravstvenega stanja.
Sindrom karpalnega kanala
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Management of Carpal Tunnel Syndrome: Evidence-Based Clinical Practice Guideline. 2024. Klinične smernice AAOS 2024.
- National Health Service. Carpal tunnel syndrome. Informacije o simptomih, konzervativnem zdravljenju in operaciji. Sindrom karpalnega kanala – NHS.
- National Health Service. Peripheral neuropathy – Symptoms. Informacije o simptomih prizadetosti perifernih živcev in diferencialni diagnostiki. Periferna nevropatija – NHS.
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Carpal Tunnel Syndrome – Patient and Therapeutic Exercise Resources. OrthoInfo. Strokovni in vadbeni viri AAOS.
De Quervainov tenosinovitis
- Challoumas D, Ramasubbu R, Rooney E, et al. Management of de Quervain Tenosynovitis: A Systematic Review and Network Meta-Analysis. JAMA Network Open. 2023;6(10):e2337001. DOI: 10.1001/jamanetworkopen.2023.37001.
- Fakoya AO, Tarzian M, Sabater EL, Burgos DM, Maldonado Marty GI. De Quervain’s Disease: A Discourse on Etiology, Diagnosis, and Treatment. Cureus. 2023;15(4):e38079. Pregled etiologije, diagnostike in zdravljenja.
- Kuo YL, Hsu CC, Kuo LC, Wu PT, Shao CJ, Wu KC. de Quervain’s tenosynovitis. Journal of General and Family Medicine. 2021;22(1):56–57. Klinična diagnostika in ultrazvočni prikaz.
- Goel R, Abzug JM. de Quervain’s tenosynovitis: a review of the rehabilitative options. Hand. 2015;10(1):1–5. DOI: 10.1007/s11552-014-9649-3.
- Rowland P, Phelan N, Gardiner S, Linton KN, Galvin R. The Effectiveness of Corticosteroid Injection for De Quervain’s Stenosing Tenosynovitis: A Systematic Review and Meta-Analysis. Open Orthopaedics Journal. 2015;9:437–444. DOI: 10.2174/1874325001509010437.
- Luangjarmekorn P, Niempoog S, Yingsakmongkol W. Effectiveness of surgical interventions for treating de Quervain's disease: A systematic review and meta-analysis. Annals of Medicine and Surgery. 2022;77:103598. DOI: 10.1016/j.amsu.2022.103598.
Sprožilni prst – trigger finger
- National Health Service. Trigger finger. Informacije o simptomih, vzrokih in možnostih zdravljenja. Sprožilni prst – NHS.
- Ferrara PE, Codazza S, Ceruso G, et al. From diagnosis to rehabilitation of trigger finger: a narrative review. BMC Musculoskeletal Disorders. 2024;25:1061. DOI: 10.1186/s12891-024-08192-5.
- Gloucestershire Hospitals NHS Foundation Trust. Trigger Finger. Informacije o simptomih, diagnostiki in možnostih zdravljenja. Klinični pregled sprožilnega prsta.
- Akhtar S, Bradley MJ, Quinton DN, Burke FD. Management and referral for trigger finger/thumb. BMJ. 2005;331(7507):30–33. DOI: 10.1136/bmj.331.7507.30.
- Mersey Care NHS Foundation Trust. Trigger Finger Guide. Navodila za konzervativno obravnavo in vaje. Posodobljeno 2026. Vaje in obvladovanje težav – NHS.
- Academy of Medical Royal Colleges. Trigger finger release in adults. Evidence-Based Interventions Programme. Indikacije za neoperativno in operativno zdravljenje.
Artroza sklepa palca – rizartroza
- British Society for Surgery of the Hand. Arthritis at the Base of the Thumb. Informacije o simptomih, diagnostiki in možnostih zdravljenja. Artroza baze palca – BSSH.
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Arthritis of the Thumb. OrthoInfo. Artroza palca – AAOS.
- British Society for Surgery of the Hand. De Quervain's syndrome. Informacije o diferencialni diagnostiki bolečine na palčevi strani zapestja. De Quervainov sindrom – BSSH.
- Kloppenburg M, Kroon FPB, Blanco FJ, et al. 2018 update of the EULAR recommendations for the management of hand osteoarthritis. Annals of the Rheumatic Diseases. 2019;78(1):16–24. DOI: 10.1136/annrheumdis-2018-213826.
- Kolasinski SL, Neogi T, Hochberg MC, et al. 2019 American College of Rheumatology/Arthritis Foundation Guideline for the Management of Osteoarthritis of the Hand, Hip, and Knee. Arthritis Care & Research. 2020;72(2):149–162. DOI: 10.1002/acr.24131.
Ganglijska cista zapestja in roke
- National Health Service. Ganglion cyst. Informacije o simptomih, naravnem poteku in možnostih zdravljenja. Ganglijska cista – NHS.
- East Kent Hospitals University NHS Foundation Trust. Ganglion cysts. Informacije o mestih nastanka, diagnostiki in zdravljenju ganglijskih cist roke in zapestja. Ganglijske ciste roke in zapestja.
- Gloucestershire Hospitals NHS Foundation Trust. Ganglion Cysts. Informacije o naravnem poteku, aspiraciji in operativnem zdravljenju. Ganglijske ciste zapestja – NHS.
- East Kent Hospitals University NHS Foundation Trust. Ganglion cysts – Information for patients from the Orthopaedic Hand Service. Diagnostika in možnosti zdravljenja.
- Chelsea and Westminster Hospital NHS Foundation Trust. Ganglion cyst aspiration. Informacije o aspiraciji in drugih možnostih zdravljenja. Aspiracija ganglijske ciste.
Zlom zapestja – rehabilitacija po zlomu distalnega dela koželjnice
- Mehta SP, Karagiannopoulos C, Pepin ME, et al. Distal Radius Fracture Rehabilitation. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2024;54(9):CPG1–CPG78. Klinične smernice za rehabilitacijo zloma distalnega radiusa.
- Hull University Teaching Hospitals NHS Trust. Distal Radius Fracture – Hand Therapy. Navodila za gibanje, vadbo in postopno vračanje funkcije. Rehabilitacija po zlomu distalnega radiusa.
- East Kent Hospitals University NHS Foundation Trust. Distal radius fracture / Open reduction internal fixation: aftercare advice. Navodila po konzervativnem in operativnem zdravljenju. Okrevanje in vadba po zlomu zapestja.
- Gutiérrez-Espinoza H, Araya-Quintanilla F, Olguín-Huerta C, et al. Supervised exercise therapy program vs non-supervised exercise therapy program after distal radius fracture: A systematic review and meta-analysis. Journal of Hand Therapy. 2024. Sistematični pregled nadzorovane in samostojne vadbe.
- Zhou Z, Li X, Wu X, Wang X. Impact of early rehabilitation therapy on functional outcomes in patients post distal radius fracture surgery: a systematic review and meta-analysis. BMC Musculoskeletal Disorders. 2024;25:198. Zgodnja rehabilitacija po operativnem zdravljenju.
- van Delft EAK, et al. Rehabilitation after Distal Radius Fractures: Opportunities for Improvement. Journal of Wrist Surgery. 2023. Pregled rehabilitacijskih programov po zlomu distalnega radiusa.
Zvin zapestja in poškodbe vezi
- American Society for Surgery of the Hand. Wrist Sprains. Informacije o simptomih, diagnostiki in zdravljenju zvinov zapestja. Zvin zapestja – ASSH .
- American Society for Surgery of the Hand. Scapholunate Ligament Injury. Informacije o poškodbi skafolunatne vezi, diagnostiki in zdravljenju. Poškodba skafolunatne vezi – ASSH .
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Wrist Sprains. OrthoInfo. Informacije o poškodbah vezi zapestja, pregledu in zdravljenju. Zvin zapestja – AAOS .
- Kitay A, Wolfe SW. Scapholunate instability: current concepts in diagnosis and management. Journal of Hand Surgery. 2012;37(10):2175–2196. DOI: 10.1016/j.jhsa.2012.07.035 .
- Andersson JK. Treatment of scapholunate ligament injury: Current concepts. EFORT Open Reviews. 2017;2(9):382–393. Pregled poškodb skafolunatne vezi – PubMed . DOI: 10.1302/2058-5241.2.170016.
Poškodba TFCC – triangularnega fibrohrustančnega kompleksa
- Jawed A, Ansari MT, Gupta V. TFCC injuries: How we treat? Journal of Clinical Orthopaedics and Trauma. 2020;11(4):570–579. Pregled diagnostike in zdravljenja poškodb TFCC.
- Pace V, Cresswell T, Cresswell T. Review and update on the management of triangular fibrocartilage complex injuries in professional athletes. World Journal of Orthopedics. 2024;15(2):110–119. Pregled diagnostike, konzervativnega zdravljenja in vrnitve k športu.
- Porter ST, See AP, Jagodzinski N, et al. Radial Sided Triangular Fibrocartilage Complex Tears: A Comprehensive Review. Hand. 2023. Anatomija in stabilizacijska vloga TFCC.
- Krastman P, Mathijssen NMC, Bierma-Zeinstra SMA, Kraan GA, Runhaar J. Diagnostic accuracy of history taking, physical examination and imaging for non-chronic finger, hand and wrist ligament and tendon injuries: a systematic review update. BMJ Open. 2020;10:e037810. Diagnostična natančnost kliničnih testov.
- Treiser MD, Crawford K, Iorio ML. TFCC Injuries: Meta-Analysis and Comparison of Diagnostic Imaging Modalities. Journal of Wrist Surgery. 2018;7(3):267–272. Primerjava MRI, MRA in CT-artrografije.
- Choudhury MM, et al. Arthroscopic-Assisted Repair of the Triangular Fibrocartilage Complex. Arthroscopy Techniques. 2024. Pregled kirurške obravnave in popravil TFCC.
Tendinopatije in tenosinovitisi zapestja
- Millar NL, Silbernagel KG, Thorborg K, et al. Tendinopathy. Nature Reviews Disease Primers. 2021;7:1. DOI: 10.1038/s41572-020-00234-1.
- Scott A, Squier K, Alfredson H, et al. ICON 2019: International Scientific Tendinopathy Symposium Consensus: Clinical Terminology. British Journal of Sports Medicine. 2020;54(5):260–262. Mednarodni konsenz o terminologiji tendinopatij.
- American Society for Surgery of the Hand. Extensor Carpi Ulnaris (ECU) Tendon Disorders. HandCare. Motnje tetive ECU – ASSH.
- Silbernagel KG, Hanlon S, Sprague A. Current Clinical Concepts: Conservative Management of Achilles Tendinopathy. Journal of Athletic Training. 2020;55(5):438–447. Načela progresivnega obremenjevanja pri tendinopatijah.
- Desmeules F, Boudreault J, Roy JS, Dionne C, Frémont P, MacDermid JC. The efficacy of therapeutic ultrasound for rotator cuff tendinopathy: A systematic review and meta-analysis. Physical Therapy in Sport. 2015;16(3):276–284. Primer omejitev dokazov za fizikalne modalitete pri tendinopatijah.
Artroza zapestja in sklepov prstov
- National Health Service. Osteoarthritis. Informacije o simptomih, poteku in možnostih zdravljenja. Osteoartroza – NHS.
- Gloucestershire Hospitals NHS Foundation Trust. Osteoarthritis in the Hand. Informacije o artrozi sklepov prstov, Heberdenovih in Bouchardovih vozlih ter diagnostiki. Artroza roke – NHS.
- European Alliance of Associations for Rheumatology. 2023 EULAR classification criteria for hand osteoarthritis. Annals of the Rheumatic Diseases. 2024;83(11):1428–1437. Razvrstitev artroze roke – EULAR.
- Kloppenburg M, Kroon FPB, Blanco FJ, et al. 2018 update of the EULAR recommendations for the management of hand osteoarthritis. Annals of the Rheumatic Diseases. 2019;78(1):16–24. DOI: 10.1136/annrheumdis-2018-213826.
- Cambridge University Hospitals NHS Foundation Trust. Hand therapy active finger exercises. Navodila za aktivno gibljivost sklepov prstov. Vaje za gibljivost prstov – CUH.
- National Health Service. Osteoarthritis – Treatment and support. Informacije o vadbi, pripomočkih, opornicah, zdravilih in operativnem zdravljenju. Zdravljenje osteoartroze – NHS.
Dupuytrenova kontraktura
- National Health Service. Dupuytren's contracture. Informacije o simptomih, poteku bolezni in možnostih zdravljenja. Dupuytrenova kontraktura – NHS .
- NHS England. Making a decision about Dupuytren's contracture. Orodje za skupno odločanje o možnostih zdravljenja. Možnosti zdravljenja Dupuytrenove kontrakture .
- Gloucestershire Hospitals NHS Foundation Trust. Dupuytren Disease. Informacije o poteku, spremljanju in kirurškem zdravljenju. Dupuytrenova bolezen – NHS .
- Fernando JJ, Fowler C, Graham T, Terry K, Grocott P, Sandford F. Pre-operative hand therapy management of Dupuytren's disease: A systematic review. Hand Therapy. 2024;29(2):52–61. DOI: 10.1177/17589983241227162 .
- Turesson C. The Role of Hand Therapy in Dupuytren Disease. Hand Clinics. 2018;34(3):395–401. Vloga terapije roke pri Dupuytrenovi bolezni .
- Shaheen MS, Karjalainen VL, Reddy A, Karjalainen T, Chung KC. Effectiveness and Safety of Dupuytren Contracture Treatments: A Systematic Review and Meta-Analysis Using the GRADE Approach. Plastic and Reconstructive Surgery. 2025. Sistematični pregled zdravljenja – PubMed .
- Cambridge University Hospitals NHS Foundation Trust. Information and advice following Dupuytren's surgery. Navodila za rehabilitacijo po operaciji. Rehabilitacija po operaciji – CUH .
- Karam M, Kahlar N, Abul A, Rahman S, Pinder R. Comparison of Hand Therapy with or without Splinting Postfasciectomy for Dupuytren's Contracture: Systematic Review and Meta-Analysis. Journal of Hand and Microsurgery. 2022;14(4):308–314. DOI: 10.1055/s-0041-1725221 .
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Sprained Thumb. OrthoInfo. Poškodbe vezi palca – AAOS.
- Madison D, McGinty JL, Eberlin KR. Ulnar Collateral Ligament Injuries of the Thumb: Phylogeny, Anatomy, and Clinical Management. Hand. 2023. Pregled anatomije, diagnostike in zdravljenja UCL.
- British Society for Surgery of the Hand. Skier's thumb. Informacije o poškodbi, zdravljenju in okrevanju. Smučarski palec – BSSH.
- Qamhawi Z, Shah K, Kiernan G, Furniss D, Teh J. Diagnostic accuracy of ultrasound and magnetic resonance imaging in detecting Stener lesions of the thumb: systematic review and meta-analysis. Journal of Hand Surgery (European Volume). 2021;46(9):946–953. Ultrazvok in MRI pri Stenerjevi leziji.