Cervikogeni glavobol –
glavobol iz vratu
Cervikogeni glavobol je glavobol, ki izvira iz vratne hrbtenice ali z njo povezanih tkiv. Bolečina se lahko širi iz zatilja proti sprednjemu delu glave, pogosto po eni strani, spremljata pa jo lahko omejena gibljivost in bolečina v vratu. Vendar vsak glavobol ob napetem ali bolečem vratu ni cervikogeni, zato je pomembno razlikovanje od drugih vrst glavobola.[1][2]
V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem ocenimo gibljivost in mišično funkcijo vratu ter vpliv težav na vaše vsakodnevne aktivnosti. Na podlagi pregleda presodimo primernost fizioterapije in oblikujemo individualni načrt obravnave.
Hitro do informacij, ki vas zanimajo
Kaj je cervikogeni glavobol?
Cervikogeni glavobol uvrščamo med sekundarne glavobole. To pomeni, da je glavobol posledica drugega stanja – v tem primeru motnje ali okvare struktur vratne hrbtenice oziroma mehkih tkiv vratu, ki lahko povzročajo bolečino v glavi.[1]
Gre za preneseno bolečino: izvor težave je v vratu, bolečino pa občutimo v glavi. Bolečina lahko sega iz zatilja proti sencam, čelu ali predelu za očesom. Pogosto je izrazitejša na eni strani, vendar sama razporeditev bolečine ne zadošča za postavitev diagnoze.[2]
Glavobol lahko spremljajo bolečine v vratu in omejena gibljivost, vendar bolečina v vratu ni vedno prisotna. Pri nekaterih se značilni glavobol poveča ob določenih gibih vratu ali med kliničnim pregledom. Tudi te ugotovitve je treba razlagati skupaj s potekom simptomov in drugimi podatki pregleda.[1]
Za opredelitev cervikogenega glavobola je pomembna utemeljena povezava med težavo v vratu in glavobolom. Napete mišice ali degenerativne spremembe na slikovni preiskavi same po sebi te povezave ne dokazujejo. Pri presoji upoštevamo tudi možnost migrene, tenzijskega glavobola in drugih vzrokov.[1]
Če poleg glavobola opažate tudi bolečine med lopaticami, pri pregledu ocenimo tudi te težave. Njihova sočasna prisotnost še ne pomeni, da imajo enak vzrok.
Zakaj nastane cervikogeni glavobol?
Cervikogeni glavobol je povezan z motnjo ali okvaro struktur vratu, ki lahko povzročajo preneseno bolečino v glavi. Pri ugotavljanju vzroka je pomembno razlikovati med izvorom glavobola in dejavniki, ki že prisotne težave sprožijo ali povečajo.[1]
Pri pregledu upoštevamo predvsem:
- Težave vratnih sklepov in drugih struktur vratu – bolečinsko občutljive strukture, zlasti v zgornjem delu vratne hrbtenice, so lahko izvor bolečine, ki jo občutimo v glavi. Pri presoji upoštevamo potek težav, gibljivost vratu in odziv na klinični pregled.[2]
- Predhodno poškodbo vratu – glavobol se lahko pojavi po prometni nesreči, padcu ali drugi poškodbi. Takšen glavobol ni samodejno cervikogeni; potreben je pregled, s katerim ocenimo morebitno poškodbo in druge možne vzroke. Ob novem glavobolu po poškodbi je pomembna zdravniška presoja.[2]
- Degenerativne spremembe vratne hrbtenice – pri nekaterih posameznikih lahko sodelujejo pri nastanku težav, vendar so podobne spremembe prisotne tudi pri ljudeh brez glavobola. Zato zapis »obraba« ali »spondiloza« na izvidu sam po sebi ne potrjuje vzroka glavobola.[1]
Gibi in položaji lahko vplivajo na izraženost simptomov. Pri pogovoru preverimo, ali se glavobol spreminja ob obračanju glave, daljšem vztrajanju v določenem položaju ali med delovnimi in športnimi dejavnostmi. Takšen odziv pomaga usmeriti pregled, vendar sam zase ne potrdi cervikogenega izvora.
Tudi mišična napetost in občutljivost vratu nista samostojen dokaz diagnoze. Pojavljata se lahko pri različnih vrstah glavobola, zato upoštevamo tudi možnost migrene ali tenzijskega glavobola.[1]
Kako se kaže cervikogeni glavobol?
Cervikogeni glavobol se lahko kaže z bolečino, ki se iz zatilja širi proti sprednjemu delu glave, in s težavami pri gibanju vratu. Značilnosti ocenjujemo skupaj, saj noben posamezen simptom ne potrdi, da glavobol izvira iz vratne hrbtenice.[1]
Med značilnejše simptome in ugotovitve sodijo:
- Bolečina iz zatilja proti čelu ali za oko – bolečina se lahko začne v zadnjem delu glave in širi naprej. Mesto bolečine zato ni nujno tudi mesto njenega izvora.[2]
- Glavobol na isti strani glave – bolečina je pogosto enostranska in se ponavlja na isti strani. Enostranski glavobol se pojavlja tudi pri drugih vrstah glavobola, zato sam po sebi ne zadošča za diagnozo.
- Poslabšanje pri določenih gibih vratu – obračanje ali drugi gibi lahko izzovejo oziroma okrepijo poznani glavobol. Pri pregledu ocenimo, kako je ta odziv povezan z ostalimi ugotovitvami.[1]
- Omejena gibljivost vratu – obračanje ali nagibanje glave je lahko zmanjšano, spremlja pa ga lahko občutek togosti.
- Spremljajoča bolečina v vratu – glavobol lahko spremljajo vratne težave, vendar izrazita bolečina v vratu ni vedno prisotna.[2]
Pri nekaterih se pojavijo tudi slabost ali občutljivost na svetlobo in zvok, običajno manj izrazito kot pri migreni. Njihova prisotnost cervikogenega glavobola ne izključuje, vendar zahteva skrbno razlikovanje od migrene in tenzijskega glavobola.[1]
Za ustrezno opredelitev glavobola je pomembna povezava med potekom težav in ugotovitvami pregleda. Več o tem opisujemo v razdelku pregled in diagnostika cervikogenega glavobola.
Kdaj glavobol zahteva nujno zdravniško pomoč?
Glavobola z opozorilnimi znaki ne pripisujemo samodejno vratni hrbtenici. Naslednji znaki lahko kažejo na drug vzrok glavobola in zahtevajo zdravniško oceno.
Kdaj takoj poiskati nujno pomoč?
- Nenaden, izjemno močan glavobol, ki se razvije v nekaj sekundah ali minutah.
- Glavobol z novo oslabelostjo ali odrevenelostjo obraza oziroma okončin, motnjami govora, hoje ali ravnotežja oziroma izgubo vida.
- Glavobol z zmedenostjo, nenavadno zaspanostjo, izgubo zavesti ali epileptičnim napadom.
- Glavobol z visoko vročino in otrdelim vratom, posebej ob motnji zavesti ali izpuščaju, ki ob pritisku ne pobledi.[7]
Ob teh znakih pokličite 112. Ne vozite sami in ne čakajte na fizioterapevtski termin.[7][8]
Glavobol po nedavni poškodbi glave prav tako zahteva takojšnjo zdravniško oceno, tudi če sprva ni zelo močan.[7]
Kdaj je potreben čimprejšnji zdravniški pregled?
Še isti dan se posvetujte z zdravnikom, če glavobol spremljajo bruhanje, nove težave z očmi ali vidom, bolečina v čeljusti pri žvečenju oziroma občutljivo lasišče ali če ga sproži oziroma poslabša kašelj, kihanje ali telesni napor.[7]
Če se glavoboli ponavljajo, slabšajo ali spreminjajo, se naročite na zdravniški pregled. Ob zgornjih opozorilnih znakih ne čakajte na redni termin.
Cervikogeni glavobol, migrena ali tenzijski glavobol?
Bolečina v vratu ob glavobolu še ne pomeni, da gre za cervikogeni glavobol. Tudi migreno in tenzijski glavobol lahko spremljajo bolečine v vratu. Pri razlikovanju upoštevamo značilnosti bolečine, spremljajoče simptome, odziv na gibanje in ugotovitve pregleda.[1][9]
| Značilnost | Cervikogeni glavobol | Migrena | Tenzijski glavobol |
|---|---|---|---|
| Mesto in značaj bolečine | Pogosto na isti strani glave, s širjenjem iz zatilja proti sprednjemu delu glave. | Pogosto utripajoča, zmerna do močna bolečina na eni ali obeh straneh glave. | Navadno obojestranska, tiščeča ali stiskajoča bolečina blage do zmerne jakosti. |
| Vpliv gibanja | Določeni gibi vratu lahko izzovejo ali okrepijo poznani glavobol; gibljivost vratu je lahko zmanjšana. | Običajna telesna dejavnost, na primer hoja po stopnicah, lahko glavobol poslabša. | Običajna telesna dejavnost glavobola praviloma ne poslabša. |
| Spremljajoče težave | Pogoste so vratne težave, vendar izrazita bolečina v vratu ni nujno prisotna. | Pojavijo se lahko slabost, bruhanje ter občutljivost na svetlobo in zvok. Migrena lahko poteka z avro ali brez nje. | Bruhanje ni značilno; spremljajoči simptomi so običajno manj izraziti kot pri migreni. |
Primerjava prikazuje značilne vzorce, ne pravil za samostojno postavljanje diagnoze. Simptomi se lahko prekrivajo, posameznik pa ima lahko več vrst glavobola.[1][9]
Tudi pri cervikogenem glavobolu se lahko pojavijo slabost ali občutljivost na svetlobo in zvok, običajno manj izrazito kot pri migreni. Za opredelitev cervikogenega izvora je treba pokazati vzročno povezavo med vratno motnjo in glavobolom; sama mišična napetost ali sprememba na slikovni preiskavi ne zadošča.[1]
Pri pregledu in diagnostiki lahko pomaga dnevnik glavobolov, v katerega beležite pogostost, trajanje, jakost, spremljajoče simptome in uporabljena zdravila.[9]
Povezava z vratom in bolečinami med lopaticami
Če glavobol spremljajo bolečine v vratu in bolečine med lopaticami, pri pregledu ocenimo, ali so težave povezane. Sočasna bolečina v teh predelih še ne pomeni, da imajo vse težave isti vzrok.
Pomembno je, ali so se težave začele skupaj, kateri gibi in aktivnosti jih spreminjajo ter ali se glavobol pojavlja tudi takrat, ko vrat in predel med lopaticami ne bolita. Pri pogovoru nas zanima odziv med delom, sedenjem, vožnjo, dvigovanjem rok in športom.
Mišična napetost ali občutljivost ob vratu in lopaticah sama po sebi ne potrjuje cervikogenega glavobola. Vratne težave lahko spremljajo tudi migreno in tenzijski glavobol. Za presojo vratnega izvora je pomembna kombinacija ugotovitev pregleda in dokazov o povezavi med vratno motnjo ter glavobolom.[1][3]
V Centru fizioterapije Šepul glede na opisane težave pregled vratu po potrebi dopolnimo z oceno gibanja prsne hrbtenice, ramen in lopatic. Tako oblikujemo načrt, ki upošteva glavobol in spremljajoče gibalne težave.
Napredek spremljamo pri posameznih simptomih: kako pogosto se pojavlja glavobol, kako močan je ter kako se spreminjajo vratne in medlopatične težave. Več o postopku opisujemo v razdelku pregled in diagnostika cervikogenega glavobola.
Kako poteka pregled in diagnostika?
Pri sumu na cervikogeni glavobol je pomembna povezava med potekom glavobola, vratnimi težavami in ugotovitvami kliničnega pregleda. Oceniti je treba, ali vratna motnja lahko pojasni glavobol oziroma ali simptomi bolj ustrezajo drugi vrsti glavobola.[1]
Pregled običajno vključuje:
- Pogovor o glavobolu – kdaj se je začel, kje boli, kako pogosto se pojavlja, koliko časa traja in kako vpliva na vsakodnevne aktivnosti. Zanimajo nas tudi spremljajoči simptomi, pretekle poškodbe, bolezni in uporaba zdravil. Pomaga lahko dnevnik glavobolov.[9]
- Preverjanje opozorilnih znakov – ocenimo, ali je pred nadaljnjo fizioterapevtsko obravnavo potrebna zdravniška oziroma nujna zdravstvena ocena.
- Pregled gibljivosti vratne hrbtenice – ocenimo obračanje, nagibanje in druge gibe vratu ter spremljamo, ali izzovejo poznani glavobol ali spremenijo njegovo jakost.
- Oceno delovanja vratnih mišic in sklepov – s prilagojenimi kliničnimi testi ocenimo nadzor gibanja, mišično funkcijo in odziv vratnih struktur na pregled. Ugotovitve razlagamo skupaj, saj posamezen pozitiven test ne zadošča za diagnozo.[3]
- Oceno morebitnih nevroloških težav – glede na simptome pregled dopolnimo s preverjanjem mišične moči, občutka in refleksov ter ocenimo potrebo po dodatnem zdravniškem pregledu.
Pri razlagi ugotovitev upoštevamo tudi možnost migrene, tenzijskega glavobola ali njihovega prekrivanja. Bolečina ob pritisku na vratne mišice, omejena gibljivost ali sprememba na MRI sama po sebi ne potrjuje vratnega izvora glavobola.[1]
V izbranih primerih lahko specialist presodi o diagnostični blokadi, pri kateri z lokalnim anestetikom preverja domnevni izvor bolečine. O njeni smiselnosti odloča individualno; blokada ni rutinski del fizioterapevtskega pregleda.[1]
V Centru fizioterapije Šepul na podlagi pregleda ocenimo primernost fizioterapije in oblikujemo načrt obravnave. Ob nejasni klinični sliki, nenavadnem poteku ali opozorilnih znakih priporočimo ustrezno zdravniško diagnostiko. O potrebnih slikovnih preiskavah odloča zdravnik.
Kdaj so potrebne slikovne preiskave?
MRI, CT ali rentgen niso samodejno potrebni pri vsakem glavobolu, ki ga spremlja bolečina v vratu. O smiselnosti preiskave odloča zdravnik glede na potek težav, ugotovitve kliničnega pregleda in vprašanje, na katero naj bi preiskava odgovorila.[10]
Dodatna zdravniška diagnostika je posebej pomembna ob:
- Novih ali napredujočih nevroloških težavah, na primer oslabelosti, motnjah občutka, hoje ali koordinacije.
- Glavobolu po poškodbi ali ob sumu na okužbo oziroma drugo bolezen, ki zahteva posebno obravnavo.
- Bistveno spremenjenem vzorcu glavobola ali drugih opozorilnih znakih. Ob nujnih znakih ne čakajte na redni termin slikanja.[9]
Pri odraslih s sumom na cervikogeni glavobol brez nevroloških izpadov ACR uvršča MRI vratne hrbtenice brez kontrastnega sredstva med preiskave, ki so lahko primerne, vendar strokovnjaki glede njegove uporabe v tem primeru niso povsem enotni. Odločitev je zato individualna.[10]
Sprememba na MRI sama po sebi ne dokazuje vzroka glavobola. Tudi ljudje brez glavobolov imajo lahko slikovno vidne spremembe vratne hrbtenice. Najdbo, kot so degenerativne spremembe, je zato treba povezati s simptomi in ugotovitvami pregleda.[1]
Glede na domnevni vzrok je lahko potrebna preiskava vratne hrbtenice, glave ali žil. Zdravnik določi ustrezno vrsto in nujnost preiskave; MRI vratu ne nadomesti diagnostike drugih možnih vzrokov glavobola.[9][10]
Če izvide že imate, jih prinesite na fizioterapevtski pregled. Upoštevamo jih skupaj z vašimi težavami, zdravniškimi navodili in ugotovitvami pregleda.
Kako poteka zdravljenje cervikogenega glavobola?
Zdravljenje cervikogenega glavobola prilagodimo ugotovljenemu vzroku, značilnostim težav in potrebam posameznika. Cilj je zmanjšati pogostost in jakost glavobolov ter izboljšati gibanje in opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Pri pacientih, za katere je fizioterapija primerna, lahko pomagajo specifične vaje in izbrani manualni postopki.[4][5]
Obravnava lahko vključuje:
- Razlago ugotovitev in dogovor o ciljih – pojasnimo povezavo med glavobolom in vratnimi težavami ter določimo, katere spremembe želimo doseči pri delu, spanju, vožnji ali rekreaciji.
- Individualno terapevtsko vadbo – izberemo vaje za nadzor gibanja, mišično vzdržljivost in gibljivost vratu. Zahtevnost in obseg prilagajamo odzivu simptomov.[4]
- Manualno terapijo po strokovni presoji – izbrane mobilizacije lahko dopolnijo vadbo. Tehnike izberemo glede na pregled, zdravstveno stanje in odziv posameznika.[5]
- Praktična navodila za vsakodnevne aktivnosti – dogovorimo se o prilagajanju obremenitev, menjavanju položajev in izvedbi vaj doma. Priporočila povežemo z dejavnostmi, pri katerih se težave pojavljajo.
- Zdravniško zdravljenje po potrebi – zdravnik presodi o primernosti zdravil in drugih možnostih zdravljenja glede na diagnozo, spremljajoče bolezni ter morebitna tveganja.[2]
Napredek ocenjujemo po pogostosti, jakosti in trajanju glavobolov ter njihovem vplivu na vsakodnevno življenje. Spremljamo tudi gibljivost in delovanje vratu. Program prilagajamo doseženim spremembam; enako število obiskov ali enak izbor postopkov ne ustreza vsem.
Če so težave izrazite ali vztrajajo kljub obravnavi, je smiselna ponovna zdravniška oziroma specialistična presoja. Pri ustrezno izbranih pacientih lahko specialist razmisli o injekcijskih postopkih ali radiofrekvenčnem zdravljenju domnevnega izvora bolečine.[2]
Kako oblikujemo individualni načrt in spremljamo vaš napredek, predstavljamo v razdelku fizioterapija cervikogenega glavobola v Centru fizioterapije Šepul.
Fizioterapija cervikogenega glavobola v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem obravnavo cervikogenega glavobola prilagodimo vašim težavam in ciljem. Želimo doseči manj pogoste in manj izrazite glavobole, lažje gibanje vratu ter boljše opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
Obravnava lahko vključuje:
- Individualno fizioterapevtsko oceno – preverimo povezavo med glavobolom in vratnimi težavami, pregledamo izvide ter oblikujemo razumljiv načrt obravnave.
- Individualno terapevtsko vadbo – vaje za nadzor gibanja, mišično vzdržljivost in gibljivost vratu prilagajamo vašemu odzivu.[4]
- Manualno terapijo – izbrane mobilizacije vključimo po strokovni presoji in jih povežemo z aktivnim delom rehabilitacije.[5]
- Trigger point terapijo – ciljno manualno obravnavo občutljivih mišičnih točk lahko vključimo kot dopolnilo pri spremljajoči mišični bolečini in napetosti.
- Praktična navodila za doma – pokažemo izvedbo vaj in svetujemo prilagoditve obremenitev pri delu, vožnji in rekreaciji.
Dopolnilne instrumentalne metode
Glede na ugotovitve pregleda lahko obravnavo dopolnimo z:
- Visokoenergijsko lasersko terapijo – HILT – manjša raziskava kaže koristi visokozmogljivega laserja ob fizioterapiji.[11]
- TECAR terapijo – o vključitvi pri spremljajočih vratnih težavah se odločimo glede na namen postopka, zdravstveno stanje in vaš odziv.
Napredek spremljamo glede na pogostost in izrazitost glavobolov ter vaše vsakodnevne zmožnosti. Dodatne postopke povezujemo z vadbo in navodili za doma. Ob spremenjenih simptomih ali opozorilnih znakih priporočimo ustrezno zdravniško obravnavo.
Fizioterapijo izvajamo na Ravnah na Koroškem, tudi za paciente iz Prevalj, Mežice, Dravograda, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.
Vas glavobol in vratne težave omejujejo? Naročite se na fizioterapevtski pregled ali pokličite 040 782 014.
Vaje in vsakodnevne aktivnosti pri cervikogenem glavobolu
Individualno izbrana terapevtska vadba lahko pomaga zmanjšati pogostost in izrazitost cervikogenega glavobola. Program prilagodimo ugotovitvam pregleda, odzivu simptomov in vašim vsakodnevnim obremenitvam.[4]
Glede na vaše potrebe lahko vključuje:
- Vaje za nadzor gibanja vratu – postopno učenje usklajenega gibanja in aktivacije vratnih mišic.
- Vaje za mišično vzdržljivost – prilagojene obremenitve vratnih mišic in mišic ramenskega obroča.
- Nežne vaje za gibljivost – gibanje v obsegu, ki ga ustrezno prenašate, brez siljenja v skrajne položaje.
- Postopno splošno aktivnost – hojo in druge dejavnosti prilagajamo vašim sposobnostim ter odzivu simptomov.
Kako prilagoditi vsakodnevne aktivnosti?
Pri delu za računalnikom redno spreminjajte položaj in vključujte kratke odmore za gibanje. Višino zaslona in oporo rok prilagodite udobju. Pri daljši vožnji ali drugih dejavnostih, ki povečujejo težave, načrtujte premore in postopno podaljšujte obremenitev.
Pri spanju izberite položaj in vzglavnik, ki omogočata udobno oporo vratu. Izbiro prilagodite svojemu počutju in morebitnemu jutranjemu poslabšanju težav.
Spremljajte odziv na vadbo
Pomemben je odziv med vadbo in po njej. Če posamezna vaja izrazito poveča glavobol ali vratno bolečino, zmanjšajte obremenitev oziroma jo prekinite in se dogovorite za prilagoditev programa. Fizioterapevt vam pomaga določiti primeren obseg, zahtevnost in pogostost izvajanja.[2]
Ob novem ali nenavadnem glavobolu preverite opozorilne znake. Če so prisotni nujni znaki, takoj poiščite zdravniško pomoč.
Potek okrevanja in obvladovanje ponovitev
Potek okrevanja pri cervikogenem glavobolu je individualen. Odvisen je od vzroka težav, njihovega trajanja, spremljajočih bolezni in odziva na obravnavo. Število obiskov in zahtevnost rehabilitacije določamo glede na napredek.
Raziskave kažejo, da se lahko koristi specifične vadbe in nekaterih manualnih pristopov ohranijo več mesecev. To pa ne zagotavlja enakega rezultata ali trajanja okrevanja pri vsakem posamezniku.[4][5]
Kako spremljamo napredek?
Koristen je preprost dnevnik glavobolov, v katerega zapisujete:
- Pogostost – koliko dni se pojavlja glavobol.
- Trajanje in izrazitost posameznih epizod.
- Vpliv na vsakodnevne aktivnosti – delo, spanje, vožnjo in rekreacijo.
- Spremljajoče simptome in uporabo zdravil ter okoliščine, ki težave spreminjajo.
Zapisi pomagajo oceniti učinek obravnave in določiti nadaljnje korake.[9]
Kako ravnati ob ponovitvi težav?
Za dolgoročno obvladovanje težav nadaljujte z dogovorjenimi vajami in prilagoditvami vsakodnevnih aktivnosti. Obremenitve povečujte postopno in spremljajte odziv.
Če se znane težave ponovijo, preverimo morebitne spremembe obremenitev in prilagodimo program. Če glavoboli vztrajajo, postajajo pogostejši ali izrazitejši, je potrebna ponovna ocena.
Nov ali bistveno spremenjen glavobol zahteva zdravniško presojo. Ob nujnih opozorilnih znakih takoj poiščite pomoč in ne čakajte na naslednji fizioterapevtski obisk.
Fizioterapija cervikogenega glavobola na Koroškem
01. Ali je vsak glavobol z bolečino v vratu cervikogeni?
Ne. Bolečina v vratu lahko spremlja tudi migreno ali tenzijski glavobol. Za cervikogeni glavobol je treba ugotoviti vzročno povezavo z vratnimi strukturami. Sama sočasna bolečina v vratu in glavi diagnoze ne potrjuje.[1]
02. Ali je cervikogeni glavobol mogoč brez bolečine v vratu?
Da. Cervikogeni glavobol običajno spremlja bolečina v vratu, vendar ta ni vedno prisotna. Povezavo glavobola z vratom ocenjujemo na podlagi poteka simptomov in ugotovitev pregleda.[1]
03. Ali za diagnozo potrebujem MRI vratne hrbtenice?
Ne vedno. O potrebnih slikovnih preiskavah odloča zdravnik glede na simptome, pregled in morebitne opozorilne znake. Spremembe na MRI same ne dokazujejo, da povzročajo glavobol. Več pojasnjujemo v razdelku o slikovni diagnostiki.[1][10]
04. Ali lahko fizioterapija pomaga pri cervikogenem glavobolu?
05. Katere vaje so najboljše pri cervikogenem glavobolu?
Enotnega programa za vse ni. Vaje izberemo glede na gibljivost, nadzor gibanja, mišično zmogljivost in odziv simptomov. V okviru individualne terapevtske vadbe prilagodimo tudi obremenitev in napredovanje.[4]
06. Kakšno vlogo ima trigger point terapija?
Trigger point terapijo lahko vključimo kot manualno dopolnilo pri spremljajoči mišični bolečini in napetosti. Njeno primernost ocenimo pri pregledu. Sama občutljivost mišičnih točk ne potrjuje cervikogenega glavobola.[1]
07. Koliko fizioterapevtskih obravnav bom potreboval?
Število obravnav določimo individualno. Upoštevamo trajanje in izrazitost težav, ugotovitve pregleda, vaše cilje ter odziv na program. Napredek sproti preverjamo. Če izboljšanja ni ali se simptomi spremenijo, ponovno ocenimo primernost obravnave in potrebo po zdravniški presoji.
Avtorstvo in strokovni pregled
Avtor: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt.
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio, Ravne na Koroškem.
Klemen Šepul je diplomirani fizioterapevt in ustanovitelj Centra fizioterapije Šepul. Ukvarja se z mišično-skeletno fizioterapijo, ortopedsko rehabilitacijo, manualno terapijo in individualno terapevtsko vadbo. Obravnavo prilagaja ugotovitvam pregleda, zdravstvenemu stanju in ciljem posameznika.
Strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt; 2. oktober 2026.
Datum strokovnega pregleda: 2.10.2026.
Vsebinska posodobitev: .
Lokacija in področja delovanja
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio deluje na naslovu Dobja vas 122, 2390 Ravne na Koroškem. Sprejemamo tudi paciente iz Prevalj, Mežice, Dravograda, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in širše Koroške.
Obravnavamo težave v hrbtu in vratu, bolečine v sklepih, težave mišic in kit ter športne poškodbe. Izvajamo tudi rehabilitacijo po poškodbah in operacijah, vključno z rehabilitacijo po operaciji hrbtenice.
Pri obravnavi povezujemo individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, po potrebi trigger point terapijo ter praktična navodila za vsakodnevne aktivnosti. Napredek spremljamo in program prilagajamo vašemu odzivu.
Za informacije in naročanje obiščite kontaktno stran ali pokličite 040 782 014.
Viri in strokovna literatura
- International Headache Society. ICHD-3: 11.2.1 Cervicogenic headache. Diagnostična merila.
- Cleveland Clinic. Cervicogenic Headache. Posodobljeno 11. julija 2024. Pregled simptomov in zdravljenja.
- Getsoian SL, Gulati SM, Okpareke I, et al. Validation of a clinical examination to differentiate a cervicogenic source of headache: a diagnostic prediction model using controlled diagnostic blocks. BMJ Open. 2020;10(5):e035245. Raziskava kliničnega pregleda.
- Jull G, Trott P, Potter H, et al. A randomized controlled trial of exercise and manipulative therapy for cervicogenic headache. Spine. 2002;27(17):1835–1843. Raziskava vadbe in manualne terapije.
- Satpute K, Bedekar N, Hall T. Mulligan manual therapy added to exercise improves headache frequency, intensity and disability… J Physiother. 2024;70(3):224–233. Raziskava manualne terapije ob vadbi.
- NHS. Headaches. Strokovno pregledano 17. aprila 2024. Glavoboli in opozorilni znaki.
- Republika Slovenija, GOV.SI. Klici v sili. Nujna pomoč in številka 112.
- National Institute for Health and Care Excellence. Headaches in over 12s: diagnosis and management. NICE CG150. Posodobljeno 3. junija 2025. Priporočila za obravnavo glavobolov.
- American College of Radiology. ACR Appropriateness Criteria®: Cervical Pain or Cervical Radiculopathy. Revidirano 2024. Priporočila za slikovno diagnostiko.
- Youssef AK, et al. Effect of High-Power Laser Therapy on Myoelectrical Activities of Suboccipital Muscles and Quality of Life in Patients with Cervicogenic Headache. Photobiomodul Photomed Laser Surg. 2026;44(9):541–549. Raziskava laserja ob fizioterapiji.