Spondiloza – degenerativne spremembe hrbtenice
Spondiloza je izraz za degenerativne spremembe hrbtenice, ki lahko vključujejo medvretenčne ploščice, vretenca in male sklepe hrbtenice. Pojavlja se lahko v vratnem, prsnem ali ledvenem predelu ter je lahko povezana z bolečino, togostjo ali omejenim gibanjem.[1]
Degenerativne spremembe so lahko prisotne tudi brez bolečin. Njihov pomen ocenjujemo skupaj s simptomi in ugotovitvami pregleda, zato sam izvid RTG ali MRI ne pove, katera sprememba povzroča težave.[3]
V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem vam pomagamo razumeti težave in oblikovati individualen načrt fizioterapevtske obravnave. Cilji so lažje gibanje, zmanjšanje težav in izboljšanje sposobnosti za vsakodnevne aktivnosti.
Hitro do informacij, ki vas zanimajo
Kaj je spondiloza hrbtenice?
Spondiloza opisuje degenerativne spremembe različnih struktur hrbtenice. Te so pogostejše s staranjem, lahko pa se pojavijo tudi pri mlajših odraslih. Najpogosteje jih opisujemo v vratni in ledveni hrbtenici, možne pa so tudi v prsnem predelu.[1]
Spremembe lahko vključujejo:
- Medvretenčne ploščice oziroma diske – zmanjšanje vsebnosti vode in višine ploščice ter druge spremembe njene zgradbe.
- Male oziroma fasetne sklepe hrbtenice – degenerativne spremembe sklepnega hrustanca in drugih sklepnih struktur. Za artrozo teh sklepov se uporablja tudi izraz spondiloartroza.
- Robove vretenc – nastanek kostnih izrastkov, imenovanih osteofiti.[2]
Pomen teh sprememb je odvisen od njihove povezave s simptomi. Pri nekaterih ljudeh so prisotne brez težav, pri drugih pa lahko sodelujejo pri nastanku bolečine, togosti ali draženja živčnih struktur. Obseg sprememb na sliki zato ne določa neposredno jakosti bolečine ali sposobnosti za gibanje.[2][3]
Pri bolečinah v hrbtu in vratu zato ocenjujemo potek težav, gibanje, vsakodnevne obremenitve in po potrebi nevrološke ugotovitve. Tako presodimo, katere ugotovitve so pomembne za izbiro obravnave.
Zakaj nastanejo degenerativne spremembe hrbtenice?
Spondiloza se praviloma razvija postopoma in je povezana s kombinacijo več dejavnikov. Najpomembnejši je staranje, pri katerem se spreminjajo zgradba in lastnosti medvretenčnih ploščic, sklepov ter drugih tkiv hrbtenice.[2]
Na nastanek in obseg sprememb lahko vplivajo:
- Starostne spremembe tkiv – sčasoma se lahko zmanjšata vsebnost vode in višina medvretenčnih ploščic, pojavijo pa se lahko tudi spremembe malih sklepov in kostni izrastki.
- Dedna nagnjenost – genetski dejavniki lahko vplivajo na dovzetnost za degenerativne spremembe in pomagajo pojasniti razlike med posamezniki.
- Pretekle poškodbe hrbtenice – pri nekaterih ljudeh lahko prispevajo k poznejšim spremembam prizadetega predela.
- Dolgoročni mehanski dejavniki – ponavljajoče se obremenitve in njihova porazdelitev med strukturami hrbtenice lahko sodelujejo pri razvoju sprememb, skupaj s starostjo in drugimi dejavniki.[2]
Prisotnost degenerativnih sprememb še ne pove, zakaj je nekdo razvil bolečino. Podobne najdbe so lahko prisotne tudi pri ljudeh brez težav, zato njihov pomen ocenjujemo skupaj s simptomi in ugotovitvami pregleda.[3]
Kakšni so simptomi spondiloze?
Spondiloza je lahko prisotna brez simptomov. Kadar se težave pojavijo, so odvisne od predela hrbtenice in struktur, ki so prizadete. Najdba spondiloze na izvidu zato sama po sebi še ne pojasni vseh težav.[1]
Možni simptomi vključujejo:
- Bolečino v vratu, hrbtu ali križu – težave so lahko omejene na določen predel, njihova jakost pa se lahko spreminja glede na gibanje in obremenitve.
- Togost in omejeno gibljivost – obračanje vratu, sklanjanje ali drugi gibi so lahko manj sproščeni oziroma boleči.
- Širjenje bolečine v roko ali nogo – ob draženju živčne korenine se lahko pojavijo simptomi cervikalne radikulopatije ali išiasa oziroma bolečine iz križa v nogo.
- Mravljinčenje, odrevenelost ali oslabelost – lahko kažejo na prizadetost živčevja in zahtevajo ustrezno oceno mišične moči, občutka ter refleksov.[1][2]
- Težave v nogah med stojo ali hojo – pri pridruženi spinalni stenozi ledvene hrbtenice se lahko pojavijo bolečina, občutek teže ali mravljinčenje v nogah. Težave se pogosto zmanjšajo med sedenjem ali predklonom.[1]
Za opredelitev vzroka je pomembno povezati razporeditev simptomov z ugotovitvami kliničnega in nevrološkega pregleda.[2]
Novo ali napredujočo oslabelost naj čim prej oceni zdravnik. Ob nenadnem ali hitrem poslabšanju, novi nestabilnosti pri hoji ali izgubi nadzora nad mehurjem oziroma črevesjem poiščite nujno zdravniško pomoč. Več pojasnil najdete v razdelku o opozorilnih znakih.[4]
Vratna, prsna in ledvena spondiloza
Spondilozo poimenujemo tudi glede na predel hrbtenice, v katerem so prisotne spremembe. Najpogosteje jo opisujemo v vratnem in ledvenem delu, lahko pa prizadene tudi prsno hrbtenico.[1]
Vratna oziroma cervikalna spondiloza
Vratna spondiloza označuje degenerativne spremembe vratne hrbtenice. Lahko jo spremljata bolečina in togost vratu. Če spremembe vplivajo na živčno korenino, se lahko pojavijo širjenje bolečine v roko, mravljinčenje ali oslabelost, kar zahteva oceno morebitne cervikalne radikulopatije.[1]
Slabšanje spretnosti rok ali spremembe hoje lahko kažejo na prizadetost hrbtenjače. Potrebna je zdravniška ocena; ob novih težavah s hojo ali nenadnem poslabšanju poiščite nujno pomoč. Podrobnosti so opisane med opozorilnimi znaki.[4]
Prsna oziroma torakalna spondiloza
Prsna spondiloza označuje spremembe srednjega dela hrbtenice. V tem predelu je manj pogosta kot v vratni ali ledveni hrbtenici.[1]
Pri bolečini med lopaticami je pomembno preveriti dejanski izvor težav. Degenerativna najdba na sliki je lahko prisotna tudi brez simptomov, zato jo razlagamo skupaj z ugotovitvami pregleda.[3]
Ledvena oziroma lumbalna spondiloza
Ledvena spondiloza označuje spremembe spodnjega dela hrbtenice. Lahko jo spremljata bolečina v križu in togost. Ob prizadetosti živčne korenine se lahko pojavijo tudi bolečina, mravljinčenje ali druge težave v nogi.[2]
Če je pridružena simptomatska spinalna stenoza ledvene hrbtenice, lahko težave v nogah omejujejo predvsem stojo in hojo. Za izbiro obravnave je pomembno oceniti povezavo med zožitvijo, simptomi in nevrološkimi ugotovitvami.[1]
Kdaj je potrebna hitra zdravniška pomoč?
Ob znani spondilozi je pomembno pravočasno prepoznati nove ali hitro slabšajoče se težave.
Takoj poiščite nujno zdravniško pomoč
- Nove težave z začetkom uriniranja ali praznjenjem mehurja, izguba občutka njegove polnosti oziroma nenadzorovano uhajanje urina.
- Nova izguba nadzora ali občutka pri odvajanju blata.
- Zmanjšan ali spremenjen občutek okoli spolovila, zadnjika ali na notranji strani stegen.[5]
- Nenadna ali hitro napredujoča oslabelost rok ali nog.
- Nove težave s hojo ali ravnotežjem oziroma nenadna izguba spretnosti rok.[4]
- Bolečina v hrbtenici po večji poškodbi, na primer prometni nesreči ali padcu z višine.[6]
Ne čakajte na pojav vseh znakov ali naslednji fizioterapevtski termin. Ob hudih ali hitro napredujočih težavah oziroma če ne morete varno do nujne pomoči, pokličite 112.
Čim prej se posvetujte z zdravnikom
- Ob postopnem slabšanju mišične moči ali spretnosti rok.
- Ob bolečini z vročino, mrzlico ali izrazitim slabim počutjem – praviloma še isti dan.[6]
- Ob novi, vztrajni ali napredujoči bolečini, če imate ali ste imeli raka. Čim prej kontaktirajte zdravnika oziroma onkologa; ob pridruženih nevroloških znakih poiščite nujno pomoč.[7]
Kako poteka pregled pri spondilozi?
Spondiloza opisuje strukturne spremembe hrbtenice. Namen pregleda je oceniti njihovo povezavo s simptomi, preveriti delovanje živčevja in prepoznati druge možne vzroke težav.[2]
- Pogovor o težavah – preverimo začetek in potek simptomov, mesto bolečine, morebitno širjenje v roko ali nogo ter vpliv na spanje, delo in vsakodnevne aktivnosti.
- Pregled gibanja in funkcije – ocenimo gibljivost prizadetega predela, hojo in odziv simptomov na položaje ter obremenitve.
- Nevrološki pregled – predvsem ob širjenju težav v ud, motnjah občutka ali oslabelosti preverimo mišično moč, občutek in reflekse. Glede na simptome ocenimo tudi hojo, ravnotežje in spretnost rok.[2][4]
- Izbrani klinični testi – pomagajo oceniti odziv simptomov. Posamezen test običajno ne omogoča zanesljivo določiti izvora bolečine, zato ugotovitve presojamo skupaj.[2]
- Preverjanje opozorilnih znakov – ocenimo potrebo po dodatni ali nujni zdravniški obravnavi.
Pri bolečinah v križu po potrebi preverimo tudi druge izvore, na primer težave v kolku ali sakroiliakalnem sklepu.[2]
Če imate izvide RTG ali MRI, jih pregledamo skupaj s kliničnimi ugotovitvami. Degenerativna najdba sama po sebi ne dokazuje vzroka bolečine.[3]
V Centru fizioterapije Šepul na podlagi pregleda ocenimo primernost fizioterapevtske obravnave. Kadar ugotovitve zahtevajo dodatno diagnostiko, priporočimo zdravniško oziroma specialistično oceno.
Kdaj sta potrebna RTG ali MRI?
O potrebi po slikovni diagnostiki odloča zdravnik glede na simptome, ugotovitve pregleda in vprašanje, ali bo izvid vplival na zdravljenje. Sama prisotnost bolečine ne pomeni, da je MRI nujno potreben.
RTG pokaže predvsem kostne strukture, položaj vretenc, kostne izrastke in posredno zmanjšano višino medvretenčnih prostorov. Živčnih korenin, hrbtenjače in medvretenčnih ploščic ne prikaže tako podrobno kot MRI.[1]
MRI podrobneje prikaže medvretenčne ploščice, živčne strukture in mehka tkiva. Pomaga oceniti morebitno hernijo, zoženje hrbteničnega kanala ali utesnitev živčne korenine.[2]
Zdravnik lahko MRI predlaga ob pomembnih nevroloških izpadih, sumu na prizadetost hrbtenjače ali vztrajnih težavah zaradi možne prizadetosti živčne korenine, kadar bi rezultat vplival na nadaljnjo obravnavo.
Pri bolečini v križu z išiasom ali brez njega smernice NICE ne priporočajo rutinskega slikanja v nespecialistični obravnavi. V specialistični obravnavi je slikanje smiselno predvsem, kadar lahko spremeni načrt zdravljenja.[8]
Slikovna najdba sama ne dokazuje vzroka bolečine. Degenerativne spremembe so pogoste tudi pri ljudeh brez simptomov, zato izvid povezujemo s potekom težav in ugotovitvami kliničnega pregleda.[3]
Ob opozorilnih znakih, kot so nove motnje uriniranja ali spremenjen občutek v presredku, ne čakajte na redni termin za MRI, temveč poiščite nujno zdravniško pomoč.[5]
Spondiloza, spondiloartroza, hernija in stenoza – kakšna je razlika?
Ti izrazi opisujejo različne spremembe hrbtenice. Lahko se pojavljajo skupaj, vendar niso sopomenke in sami po sebi ne povedo, katera sprememba povzroča vaše težave.
Spondiloza je širši izraz za degenerativne spremembe hrbtenice, ki lahko vključujejo medvretenčne ploščice, kostne izrastke in spremembe malih sklepov. Ne pomeni nujno bolečine ali prizadetosti živčevja.[1]
Spondiloartroza pomeni artrozo malih oziroma fasetnih sklepov hrbtenice. Lahko je del spondiloze. Spremembe teh sklepov so lahko povezane z bolečino in okorelostjo, vendar njihove prisotnosti na sliki ne moremo samodejno enačiti z vzrokom simptomov.[2]
Hernija diska pomeni lokaliziran premik materiala medvretenčne ploščice preko njenih običajnih meja. Protruzija je ena od oblik hernije, ne obvezna začetna stopnja, ki bi morala napredovati. Več o tem preberite na straneh hernija in protruzija ledvene hrbtenice ter hernija vratne hrbtenice.[9]
Spinalna stenoza pomeni zoženje hrbteničnega kanala ali prostorov, skozi katere potekajo živčne korenine. K njej lahko prispevajo degenerativne spremembe, vendar vsaka spondiloza ne povzroči simptomatske stenoze. Pri težavah s hojo in simptomi v nogah je pomembno razlikovanje od drugih vzrokov, opisano na strani spinalna stenoza ledvene hrbtenice.[1]
Za izbiro obravnave povežemo izvid z vašimi simptomi in ugotovitvami kliničnega pregleda. Degenerativne spremembe so lahko prisotne tudi pri ljudeh brez bolečin.[3]
Kako poteka zdravljenje spondiloze?
Zdravljenje spondiloze prilagodimo simptomom, ugotovitvam pregleda in vplivu težav na vsakodnevne aktivnosti. Če degenerativne spremembe ne povzročajo težav, sama slikovna najdba praviloma ne zahteva zdravljenja.[1]
Kadar ni opozorilnih znakov ali pomembne prizadetosti živčevja, je začetna obravnava običajno nekirurška. Vključuje lahko:
- Razlago težav in prilagoditev obremenitev – dogovorimo se, kako ohraniti primerno gibanje ter prilagoditi delo, sedenje in rekreacijo.
- Individualno terapevtsko vadbo – vaje izberemo glede na gibljivost, mišično zmogljivost, odziv simptomov in vaše cilje.
- Manualno terapijo po strokovni presoji – pri bolečini v križu z išiasom ali brez njega smernice priporočajo njeno morebitno vključitev v program, ki vsebuje tudi vadbo.[8]
- Zdravila za lajšanje težav, kadar so primerna – izbiro in trajanje uporabe določi zdravnik glede na zdravstveno stanje, druga zdravila ter pričakovane koristi in tveganja.[1]
Cilj fizioterapije je zmanjšati težave, izboljšati gibanje in olajšati vsakodnevne aktivnosti. Z vadbo in manualnimi postopki ne odstranimo kostnih izrastkov ali drugih degenerativnih sprememb, lahko pa izboljšamo funkcijo kljub njihovi prisotnosti.[1]
Sama spondiloza ni razlog za operacijo. Specialistično presojo lahko zahtevajo vztrajne težave zaradi utesnitve živčnih struktur, ki se ob ustrezni nekirurški obravnavi ne izboljšajo. Odločitev temelji na povezavi med simptomi, pregledom in slikovnimi ugotovitvami.[1][8]
Ob napredujoči oslabelosti, znakih prizadetosti hrbtenjače ali drugih opozorilnih znakih ne čakamo na učinek fizioterapije, temveč je potrebna pravočasna oziroma nujna zdravniška ocena.
Fizioterapija pri spondilozi v Centru fizioterapije Šepul
V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem vam pri težavah, povezanih s spondilozo, pomagamo oblikovati jasen načrt obravnave. Naš cilj je zmanjšanje težav, lažje gibanje in postopna vrnitev k dejavnostim, ki so vam pomembne.
Obravnavo prilagodimo simptomom, ugotovitvam pregleda in vašim ciljem. Vključuje lahko:
- Individualno fizioterapevtsko oceno – preverimo gibljivost, mišično zmogljivost in vpliv težav na delo, spanje ter rekreacijo. Ob simptomih v rokah ali nogah ocenimo tudi morebitne znake prizadetosti živčevja.
- Razumljivo razlago in načrt obravnave – pregledamo razpoložljive izvide, pojasnimo njihov pomen ter skupaj določimo konkretne cilje.
- Individualno terapevtsko vadbo – izberemo vaje za gibljivost, moč, vzdržljivost in nadzor gibanja. Zahtevnost postopno prilagajamo vašemu odzivu.[1]
- Manualno terapijo in trigger point terapijo po strokovni presoji – izbrane mobilizacije in postopke za spremljajoče mišične težave povezujemo z aktivnim delom rehabilitacije. Pri bolečini v križu z išiasom ali brez njega smernice manualne postopke umeščajo v program, ki vključuje tudi vadbo.[8]
- Praktična navodila za doma – pokažemo izvedbo vaj ter svetujemo, kako prilagoditi vsakodnevne obremenitve in jih postopno povečevati.
- Spremljanje napredka – preverjamo spremembe simptomov in zmožnosti, kot so daljša hoja, lažje obračanje glave ali boljše prenašanje dela.
Po individualni presoji lahko obravnavo dopolnimo tudi z instrumentalnimi metodami. Izbor temelji na ugotovitvah pregleda, jasnem cilju in spremljanju učinka.
- Visokoenergijska laserska terapija – HILT – pri izbranih pacientih jo lahko vključimo za lajšanje bolečine in izboljšanje funkcije.[11]
- TECAR terapija – možna dopolnitev obravnave spremljajoče mišične in nespecifične vratne bolečine.[12]
- HITOP terapija – o vključitvi lahko razmislimo pri izbranih pacientih s spremljajočimi ledvenimi radikularnimi simptomi.[13]
Trakcijsko terapijo vratne hrbtenice lahko po pregledu vključimo pri izbranih pacientih s kronično vratno bolečino, ki se širi v roko, kot dopolnilo vadbi in drugim primernim postopkom. V centru uporabljamo trakcijsko mizo 3D Platinum.[10]
Dodatni postopki dopolnjujejo aktivno rehabilitacijo. Njihov namen je obvladovanje simptomov; ne predstavljamo jih kot metode, ki odstranijo kostne izrastke, obnovijo medvretenčne ploščice ali trajno odpravijo anatomsko utesnitev živčevja.
Želimo, da razumete svoje težave in veste, kako sodelovati pri okrevanju. Ob nevrološkem slabšanju ali drugih opozorilnih znakih vas usmerimo na ustrezno zdravniško obravnavo.
Vaje in vsakodnevne aktivnosti pri spondilozi
Pri spondilozi ni enega programa vaj, ki bi bil primeren za vse. Izbor prilagodimo prizadetemu predelu hrbtenice, ugotovitvam pregleda, odzivu simptomov in dejavnostim, h katerim se želite vrniti.[2][4]
Program individualne terapevtske vadbe lahko vključuje:
- Vaje za gibljivost – prilagojeno gibanje vratu, prsnega ali ledvenega dela hrbtenice, brez siljenja v položaje, ki izrazito povečujejo težave.
- Vaje za moč in vzdržljivost – glede na težave vključimo mišice vratu, ramenskega obroča, trupa in kolkov.
- Splošno telesno aktivnost – na primer hojo ali plavanje, če vam ustrezata. Trajanje in zahtevnost prilagodimo trenutnim zmožnostim.[6]
- Postopno vračanje k vsakodnevnim obremenitvam – vadimo tudi gibe in naloge, ki jih potrebujete pri delu, doma ali rekreaciji.
Pri delu in sedenju redno menjajte položaje in vključujte kratke odmore za gibanje. Delovno okolje prilagodite tako, da vam omogoča udoben položaj in lažje spreminjanje drže.
Pri bolečini v križu dolgotrajno ležanje praviloma ni priporočeno. Vsakodnevne aktivnosti ohranjajte v prilagojenem obsegu in jih postopno povečujte glede na odziv.[6]
Če vaja povzroča vztrajno stopnjevanje bolečine, širjenje simptomov v roko ali nogo oziroma novo mravljinčenje, jo prekinite in se posvetujte o prilagoditvi programa. Večja intenzivnost vadbe ni vedno boljša izbira.
Kakšen je potek težav in kaj lahko pričakujete?
Potek težav pri spondilozi je različen. Nekateri ljudje kljub degenerativnim spremembam nimajo simptomov, pri drugih se bolečina in okorelost pojavljata občasno ali vztrajata dalj časa. Obdobja izboljšanja se lahko izmenjujejo s ponovnimi poslabšanji.[2][4]
Simptomi in vsakodnevne zmožnosti se lahko izboljšajo, čeprav degenerativne spremembe ostanejo. Prisotnost spondiloze zato ne pomeni nujno stalne bolečine ali vedno večjih omejitev. Prilagojena fizioterapija in ohranjanje primernih aktivnosti lahko pomagata pri obvladovanju težav.[2]
Časa izboljšanja in potrebnega števila obravnav ne moremo določiti samo iz izvida. Pomembni so trajanje in značilnosti simptomov, morebitna prizadetost živčevja, spremljajoče bolezni ter cilji posameznika.
Napredek spremljamo po simptomih in funkciji – ali lažje hodite, obračate glavo, opravljate delo in se vračate k rekreaciji. Ob simptomih v rokah ali nogah spremljamo tudi mišično moč, občutek in morebitne spremembe nevroloških ugotovitev.
Če se težave kljub prilagojeni obravnavi ne izboljšujejo ali se njihova narava spremeni, je smiselna ponovna ocena. Ob novi oziroma napredujoči oslabelosti ali drugih opozorilnih znakih ne čakajte na naslednji fizioterapevtski termin, temveč poiščite ustrezno zdravniško pomoč.
Fizioterapija spondiloze na Koroškem
01. Ali spondiloza pomeni obrabo hrbtenice?
Izraz »obraba« se pogosto uporablja kot poenostavljeno poimenovanje degenerativnih sprememb hrbtenice. Te lahko vključujejo medvretenčne ploščice, male sklepe in kostne izrastke. Sama prisotnost sprememb ne pomeni nujno bolečine ali omejitev.[1]
02. Ali spondiloza vedno povzroča bolečino?
Ne. Degenerativne spremembe so pogoste tudi pri ljudeh brez bolečin. Izvid zato povezujemo s simptomi in ugotovitvami kliničnega pregleda, namesto da bi vsako težavo pripisali spondilozi.[3]
03. Ali je spondiloza isto kot hernija diska?
Ne. Spondiloza opisuje širši sklop degenerativnih sprememb, hernija pa lokaliziran premik materiala medvretenčne ploščice preko njenih običajnih meja. Spremembi se lahko pojavljata skupaj. Več preberite o herniji ledvenega diska in herniji vratne hrbtenice.[1][9]
04. Ali se težave pri spondilozi lahko izboljšajo?
05. Ali pred fizioterapijo potrebujem MRI?
Ne vedno. Pri bolečini v križu z išiasom ali brez njega rutinski MRI ni priporočen. O potrebi po slikanju odloča zdravnik glede na simptome, nevrološke ugotovitve in vpliv izvida na zdravljenje. Ob opozorilnih znakih je potrebna pravočasna zdravniška ocena.[8]
06. Katere vaje so najboljše pri spondilozi?
Univerzalnega programa ni. Vaje izberemo glede na prizadeti predel, pregled in odziv simptomov. Individualna terapevtska vadba lahko vključuje vaje za gibljivost, moč, vzdržljivost in postopno vračanje k vsakodnevnim obremenitvam.[2][10]
07. Ali spondiloza zahteva operacijo?
Avtorstvo
Avtor: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt.
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio, Ravne na Koroškem.
V Centru fizioterapije Šepul se ukvarjamo s fizioterapevtsko obravnavo mišično-skeletnih težav ter rehabilitacijo po poškodbah in operacijah. Obravnava vključuje individualno oceno, terapevtsko vadbo, manualno terapijo in druge postopke po strokovni presoji. Program prilagodimo ugotovitvam pregleda, vsakodnevnim obremenitvam in ciljem posameznika.
Delujemo na Ravnah na Koroškem. Sprejemamo tudi paciente iz Prevalj, Mežice, Dravograda, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca in Mislinje.
Strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
Datum zadnjega strokovnega pregleda: 2. oktober 2026.
Strokovno opozorilo
Vsebina je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega zdravniškega ali fizioterapevtskega pregleda. Spondiloza na slikovni preiskavi sama po sebi ne pojasni vseh simptomov. Diagnozo in načrt obravnave je treba prilagoditi poteku težav, ugotovitvam pregleda ter zdravstvenemu stanju posameznika. Ob opozorilnih znakih ne odlašajte z ustrezno zdravniško pomočjo.
Viri in strokovna literatura
- Burkhard MD, Owusu-Sarpong S. Lumbar and Cervical Spondylosis: Symptoms and Treatments. Hospital for Special Surgery. Posodobljeno 13. avgusta 2025. Dostop do vira.
- Chai T, Copeland RA, Gonzalez BE, et al. Lumbar Spondylosis Without Myelopathy/Radiculopathy. American Academy of Physical Medicine and Rehabilitation, PM&R KnowledgeNow. Posodobljeno 7. maja 2026. Dostop do vira.
- Brinjikji W, Luetmer PH, Comstock B, et al. Systematic literature review of imaging features of spinal degeneration in asymptomatic populations. AJNR Am J Neuroradiol. 2015;36(4):811–816. Dostop do članka.
- NHS. Cervical spondylosis. Dostop do vira.
- Oxford University Hospitals NHS Foundation Trust, Spinal Surgery Team. Cauda Equina Syndrome Awareness. Oktober 2025. Opozorilni znaki sindroma kavde ekvine.
- NHS. Back pain. Dostop do vira.
- National Institute for Health and Care Excellence. Spinal metastases and metastatic spinal cord compression. NICE guideline NG234. 2023. Dostop do priporočil.
- National Institute for Health and Care Excellence. Low back pain and sciatica in over 16s: assessment and management. NICE guideline NG59. 2016; posodobljeno 2020. Dostop do priporočil.
- Fardon DF, Williams AL, Dohring EJ, et al. Lumbar disc nomenclature: version 2.0. Spine J. 2014;14(11):2525–2545. Dostop do članka.
- Blanpied PR, Gross AR, Elliott JM, et al. Neck Pain: Revision 2017. J Orthop Sports Phys Ther. 2017;47(7):A1–A83. Dostop do smernic.
- Venosa M, Romanini E, Padua R, Cerciello S. Comparison of high-intensity laser therapy and combination of ultrasound treatment and transcutaneous nerve stimulation in patients with cervical spondylosis … Lasers Med Sci. 2019;34(5):947–953. Randomizirana raziskava. Dostop do članka.
- Lytras D, Iakovidis P, Kasimis K, et al. Effects of simultaneous soft tissue mobilization and capacitive and resistive electric transfer therapy … in women with chronic non-specific neck pain. J Back Musculoskelet Rehabil. 2025;38(6):1497–1508. Randomizirana raziskava. Dostop do članka.
- Afifi AMAR, Fayez ES, Mohamed KA, Mahmoud LSE. Effect of High Tone Power Therapy on Pain, Range of Motion and Quality of Life in Lumbosacral Radiculopathy Patients. Physiother Res Int. 2026;31(3):e70252. Dostop do članka.