Bolečine v stegnu
Bolečine in poškodbe stegna se pogosto pojavijo zaradi nenadnih športnih poškodb, šprinta, preobremenitve mišic in tetiv ali neposrednega udarca. Med pogostejše težave sodijo nateg in natrganje zadnjih stegenskih mišic (hamstringov), poškodbe kvadricepsa in rectus femoris, poškodbe adduktorjev ter proksimalna hamstring tendinopatija. Ker imajo lahko podobni simptomi različne vzroke, je za izbiro ustrezne obravnave pomembna fizioterapevtska ocena.
V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem ocenimo mesto in značilnosti poškodbe, mišično moč, gibljivost ter sposobnost noge za hojo, tek, šprint in druge obremenitve ter pripravimo individualni načrt rehabilitacije. Obravnava lahko glede na ugotovitve vključuje manualno terapijo, individualno terapevtsko vadbo in druge ustrezne fizioterapevtske metode.
02. Nateg in natrganje kvadricepsa
03. Poškodba rectus femoris
06. Poškodba biceps femorisa
Nateg in natrganje zadnje stegenske mišice – hamstring
Nateg oziroma natrganje zadnje stegenske mišice (hamstringa) je pogosta športna poškodba zadnjega dela stegna. Najpogosteje nastane pri šprintu, hitrem pospeševanju, spremembi smeri, odrivu ali drugem gibu, pri katerem mora mišica razviti veliko silo. Poškodba lahko sega od manjše prizadetosti mišičnih vlaken do večje delne ali popolne rupture.[1][2]
Pri športnih poškodbah je pogosto prizadet biceps femoris. Posebnosti njegove dolge in kratke glave ter distalne tetive ob zunanji strani kolena podrobneje obravnavamo na strani poškodba biceps femorisa.[8]
Pravilna rehabilitacija ni usmerjena samo v zmanjšanje bolečine. Pomembno je ponovno razviti moč zadnjih stegenskih mišic, sposobnost prenašanja obremenitev pri večjih dolžinah mišice ter postopno pripravljenost na tek, šprint in športno specifične obremenitve.
Nateg in natrganje kvadricepsa – sprednje stegenske mišice
Nateg oziroma natrganje kvadricepsa je poškodba ene ali več mišic na sprednji strani stegna. Kvadriceps sestavljajo rectus femoris, vastus lateralis, vastus medialis in vastus intermedius, njegova glavna naloga pa je izteg kolena. Rectus femoris sodeluje tudi pri upogibu kolka, zato je zaradi svojega poteka preko dveh sklepov posebej izpostavljen nekaterim športnim poškodbam.
Poškodbe se pogosto pojavijo pri šprintu, hitrem pospeševanju, brcanju žoge, skokih ali drugih eksplozivnih gibih. Obseg sega od blažjega natega do večje delne oziroma popolne rupture, zato rehabilitacijo prilagodimo mestu poškodbe, izgubi mišične funkcije in zahtevam športa.
Poškodba rectus femoris – preme stegenske mišice
Rectus femoris oziroma prema stegenska mišica je ena od štirih mišic kvadricepsa in zaradi svojega poteka preko kolčnega in kolenskega sklepa sodeluje tako pri upogibu kolka kot pri iztegu kolena. Močno je obremenjena pri šprintu, pospeševanju, skokih in predvsem pri hitrih gibih brcanja, zato so njene poškodbe pogoste pri športih, kot je nogomet.[1][2]
Poškodbe rectus femoris niso vse enake. Prizadet je lahko mišični del, mišično-tetivni prehod, proksimalni del mišice ali njen kompleksnejši notranji tetivni oziroma aponevrotični sistem. Mesto in obseg poškodbe lahko pomembno vplivata na rehabilitacijo in čas vračanja k športu.
Nateg in poškodbe adduktorjev – primikalk stegna
Nateg oziroma natrganje adduktorjev – primikalk stegna je pogosta športna poškodba, ki povzroča bolečino na notranji strani stegna oziroma v dimljah. Težave se pogosto pojavijo pri hitri spremembi smeri, šprintu, odrivu, drsenju noge vstran ali brcanju žoge, zato so poškodbe adduktorjev pogoste predvsem pri športih, kot so nogomet, hokej in drugi športi z veliko spremembami smeri.[1][2]
Skupino primikalk sestavlja več mišic, med katerimi so adductor longus, adductor brevis, adductor magnus, gracilis in pectineus. Pri športnih poškodbah je pogosto prizadet predvsem adductor longus. Ker bolečina v dimljah lahko izvira tudi iz kolčnega sklepa, trebušne stene in drugih struktur, je pomembna ustrezna diferencialna diagnostika.
Proksimalna hamstring tendinopatija
Proksimalna hamstring tendinopatija je dolgotrajnejša težava tetiv zadnjih stegenskih mišic v predelu njihovega narastišča na sednično grčo (tuber ischiadicum). Značilna je globlja bolečina v spodnjem delu zadnjice oziroma visoko na zadnji strani stegna, ki se pogosto poveča pri teku, hitrejših obremenitvah in daljšem sedenju.[1][2]
Za razliko od akutnega natega oziroma natrganja hamstringa se težave pri tendinopatiji pogosto razvijajo postopno in brez jasnega trenutka poškodbe. Rehabilitacija je zato usmerjena predvsem v postopno izboljšanje sposobnosti tetive in mišic za prenašanje obremenitev ter nadzor dejavnikov, ki simptome vzdržujejo.
01. Kaj je proksimalna hamstring tendinopatija?
Tetive zadnjih stegenskih mišic se proksimalno pripenjajo na sednično grčo. Pri proksimalni hamstring tendinopatiji se simptomi pojavljajo v področju tega narastišča in bližnjega tetivnega tkiva.[1]
Težave so pogoste pri tekačih in drugih športnikih, lahko pa se pojavijo tudi pri manj športno aktivnih posameznikih. Na pojav oziroma vztrajanje simptomov lahko vplivajo:
- ponavljajoče se tekaške obremenitve – predvsem hitrejši tek, šprint in tek v klanec,
- nenadno povečanje treninga – povečanje količine ali intenzivnosti brez ustreznega časa za prilagoditev,
- kompresijske obremenitve tetive – položaji z večjo fleksijo kolka lahko povečajo pritisk na proksimalno tetivo ob sednični grči,
- nezadostna mišična zmogljivost – sposobnost hamstringov in drugih mišic spodnje okončine morda ne ustreza trenutnim športnim zahtevam,
- dolgotrajno sedenje – neposreden pritisk na področje sednične grče lahko pri občutljivi tetivi poveča simptome.
Izraz tendinopatija je primernejši od preprostega izraza »vnetje tetive«, saj dolgotrajna tetivna težava ni nujno predvsem vnetni proces.[3]
02. Simptomi proksimalne hamstring tendinopatije
Najznačilnejši simptom je globlja bolečina ob sednični grči oziroma v spodnjem delu zadnjice. Težave se lahko širijo nekoliko navzdol po zadnji strani stegna, vendar je klinična slika drugačna od tipične nevrološke bolečine.
- Bolečina pri sedenju – predvsem na trši podlagi ali pri daljšem sedenju.
- Bolečina pri teku – pogosto se poveča pri hitrejšem teku, pospeševanju ali teku navkreber.
- Bolečina ob sednični grči – področje narastišča je lahko občutljivo na pritisk.
- Bolečina pri obremenjevanju hamstringov – simptome lahko izzovejo zahtevnejše vaje oziroma mišično delo.
- Bolečina pri večji fleksiji kolka – določeni položaji povečajo kompresijsko obremenitev proksimalne tetive.
- Postopen začetek – pogosto ni jasnega trenutka poškodbe, kot ga običajno vidimo pri akutnem natrganju mišice.
Če bolečino spremljajo izrazito mravljinčenje, motnje občutka, mišična oslabelost ali širjenje simptomov po nogi, je pomembno oceniti tudi možnost nevrološkega izvora oziroma težav iz ledvene hrbtenice.
03. Pregled in razlikovanje od išiasa ter drugih težav
Bolečina pod zadnjico oziroma na zadnji strani stegna ni vedno hamstring tendinopatija. Pri pregledu zato ocenimo natančno mesto simptomov, njihov začetek, odziv na sedenje in športne obremenitve ter mišično in nevrološko funkcijo.
- Proksimalna hamstring tendinopatija – značilna je lokalnejša bolečina ob sednični grči, ki jo pogosto povečujejo sedenje, tek in obremenjevanje hamstringov.
- Akutna poškodba hamstringa – običajno obstaja jasnejši mehanizem pri šprintu ali drugem hitrem gibu. Več preberite v sklopu nateg in natrganje zadnje stegenske mišice.
- Ruptura oziroma avulzija hamstringov – nenadna močna bolečina visoko na zadnji strani stegna, večji hematom in izrazita izguba funkcije zahtevajo oceno zaradi večje rupture oziroma avulzijske poškodbe.
- Radikulopatija oziroma išias – bolečina po zadnji strani stegna lahko izvira iz živčnih struktur. Mravljinčenje, motnje občutka, mišična oslabelost in drugi nevrološki simptomi povečajo sum na nevrološki izvor. Več preberite na strani Bolečine v hrbtenici in vratu.
- Težave kolka in zadnjičnega področja – simptomi lahko izvirajo tudi iz drugih struktur kolka oziroma globokega glutealnega področja. Več o pogostih težavah preberite na strani Bolečine v kolku.
Diagnoza je pogosto klinična. Pri nejasnih ali vztrajnih težavah oziroma sumu na pomembnejšo tetivno poškodbo lahko zdravnik uporabi ultrazvok ali magnetno resonanco (MRI). Slikovne spremembe je treba vedno razlagati skupaj s simptomi in kliničnim pregledom.[1][4]
04. Zdravljenje, vaje in postopno obremenjevanje tetive
Osnova konzervativne rehabilitacije proksimalne hamstring tendinopatije je ustrezno upravljanje obremenitev in postopno razvijanje mišično-tetivne zmogljivosti. Program prilagodimo trajanju težav, trenutni toleranci tetive in športnim zahtevam.[2]
- Prilagoditev provokativnih obremenitev – začasno prilagodimo količino šprinta, teka v klanec ali drugih aktivnosti, ki izrazito povečujejo simptome.
- Upravljanje kompresije – v bolj občutljivi fazi prilagodimo položaje in aktivnosti z veliko fleksijo kolka ter po potrebi dolgotrajno sedenje.
- Postopno obremenjevanje hamstringov – od lažjih dobro prenašanih vaj napredujemo proti večjim silam in zahtevnejšim položajem.
- Razvoj moči – postopno povečujemo sposobnost zadnjih stegenskih mišic za ustvarjanje sile ter vključujemo tudi glutealne mišice in druge mišice spodnje okončine.
- Obremenjevanje pri večjih dolžinah – ko tetiva to dopušča, postopno povečujemo zahtevnost položajev, pri katerih so hamstringi bolj podaljšani.
- Tek in šprint – tekaško obremenitev vračamo postopno; hitrejši tek in šprint predstavljata poznejšo in zahtevnejšo stopnjo.
- Športno specifična rehabilitacija – program prilagodimo dejanskim zahtevam športa in ciljem posameznika.
Napredovanje ni odvisno samo od trenutne bolečine med vadbo. Pomemben je tudi odziv simptomov po obremenitvi in naslednji dan, saj nam pomaga oceniti, ali je bila obremenitev za trenutno zmogljivost tetive primerna.
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnavo proksimalne hamstring tendinopatije prilagodimo trajanju težav, športnim obremenitvam, mišični zmogljivosti in dejavnostim, ki simptome povečujejo. Cilj ni samo kratkotrajno zmanjšati bolečino, ampak postopno povečati sposobnost tetive in zadnjih stegenskih mišic za sedenje, tek, šprint ter druge obremenitve.
- Začetni fizioterapevtski pregled – ocenimo mesto bolečine, občutljivost ob sednični grči, mišično moč, gibljivost ter odziv na obremenjevanje hamstringov. Hkrati preverimo, ali simptomi bolj ustrezajo tendinopatiji ali drugemu vzroku bolečine v zadnjici oziroma zadnjem delu stegna.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno povečujemo moč in zmogljivost hamstringov, zadnjice in celotne spodnje okončine. Obremenitev prilagajamo odzivu tetive in jo postopno približujemo zahtevam teka oziroma športa.
- Upravljanje teka in drugih obremenitev – analiziramo količino teka, hitrost, klance in druge aktivnosti, ki težave povečujejo, ter pripravimo načrt postopnega vračanja večjih obremenitev.
- Manualna terapija – z manualno terapijo lahko obravnavamo spremljajoče omejitve gibljivosti in druge mišično-skeletne težave ter jo povežemo z aktivnim rehabilitacijskim programom.
- ESWT – terapija z udarnimi valovi – pri dolgotrajnejši proksimalni hamstring tendinopatiji lahko po individualni presoji rehabilitacijo dopolnimo z ESWT terapijo. Raziskave kažejo, da je ESWT lahko koristna možnost pri tej diagnozi, vendar jo uporabljamo kot del celostnega programa in jo povezujemo s progresivnim obremenjevanjem tetive.[5]
- TECAR terapija – glede na klinične ugotovitve lahko program dopolnimo s TECAR terapijo kot podporno metodo pri spremljajočih mišično-tetivnih težavah.
- Visokoenergijska laserska terapija HILT – pri ustrezni indikaciji lahko vključimo HILT kot dopolnilo aktivnemu rehabilitacijskemu programu.
- Postopna vrnitev k teku in šprintu – ko tetiva dobro prenaša osnovne obremenitve, postopno povečujemo tekaško količino, hitrost in zahtevnost ter program prilagodimo vašemu športu.
Naš cilj je povečati sposobnost proksimalne hamstring tetive za prenašanje obremenitev ter omogočiti čim boljšo vrnitev k sedenju, teku in športu brez ponavljajočega se izrazitega poslabšanja težav.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na fizioterapijo prihajajo tudi pacienti iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o proksimalni hamstring tendinopatiji
Kakšni so simptomi proksimalne hamstring tendinopatije?
Najznačilnejša je globlja bolečina ob sednični grči oziroma v spodnjem delu zadnjice. Težave se pogosto povečajo pri daljšem sedenju, teku, šprintu, teku v klanec ali drugih obremenitvah zadnjih stegenskih mišic. Bolečina se lahko širi nekoliko navzdol po zadnji strani stegna, vendar je pogosto najbolj izrazita visoko ob narastišču hamstringov.[1][2]
Zakaj proksimalna hamstring tendinopatija boli pri sedenju?
Proksimalne tetive hamstringov se pripenjajo na sednično grčo. Pri sedenju, predvsem na trši podlagi in v položajih z večjo fleksijo kolka, se poveča kompresijska obremenitev področja tetive. Pri razdražljivi tendinopatiji lahko zato daljše sedenje povzroča ali povečuje bolečino.[1][3]
Kakšna je razlika med hamstring tendinopatijo in natrgano zadnjo stegensko mišico?
Pri nategu oziroma natrganju zadnje stegenske mišice se bolečina pogosto pojavi nenadoma med šprintom, pospeševanjem ali drugim hitrim gibanjem. Proksimalna hamstring tendinopatija se praviloma razvija bolj postopno in je značilno povezana z bolečino ob sednični grči, tekom in sedenjem. Pri večji nenadni poškodbi, izrazitem hematomu ali pomembni izgubi moči moramo pomisliti tudi na rupturo oziroma avulzijo hamstringov.[1]
Kako razlikujemo hamstring tendinopatijo od išiasa?
Pri proksimalni hamstring tendinopatiji je bolečina običajno bolj lokalizirana ob sednični grči in povezana z obremenjevanjem tetive oziroma sedenjem. Pri radikulopatiji oziroma išiasu so lahko prisotni širjenje bolečine po nogi, mravljinčenje, motnje občutka ali mišična oslabelost. Klinični sliki se lahko deloma prekrivata, zato je pomemben ustrezen pregled. Več o radikularnih težavah preberite na strani Bolečine v hrbtenici in vratu.[1][4]
Katere vaje so primerne pri proksimalni hamstring tendinopatiji?
Program temelji na postopnem obremenjevanju zadnjih stegenskih mišic. Začetno stopnjo prilagodimo razdražljivosti tetive, nato postopno povečujemo moč, obremenitev pri večjih dolžinah mišice in hitrost mišičnega dela. Vključimo lahko tudi vaje za glutealne mišice in druge mišice spodnje okončine. Z individualno terapevtsko vadbo obremenitev prilagodimo odzivu simptomov in zahtevam posameznika.[2][6]
Ali lahko pri hamstring tendinopatiji še naprej tečem?
Popolna prekinitev teka ni nujno potrebna pri vsakem pacientu. Tekaško obremenitev prilagodimo glede na razdražljivost tetive in odziv simptomov med aktivnostjo ter po njej. Pogosto je smiselno začasno zmanjšati hitrejši tek, šprint, klance ali količino teka, nato pa obremenitev postopno ponovno povečujemo. Pomembno je spremljati tudi odziv naslednji dan.[2][6]
Ali ESWT pomaga pri proksimalni hamstring tendinopatiji?
ESWT oziroma terapijo z udarnimi valovi lahko pri dolgotrajnejši proksimalni hamstring tendinopatiji po individualni presoji vključimo kot del rehabilitacijskega programa. Raziskave so pokazale potencialno korist ESWT pri tej diagnozi, vendar ostaja pomemben del zdravljenja tudi postopno prilagojeno obremenjevanje mišično-tetivnega kompleksa. ESWT zato uporabljamo kot dopolnilo aktivni rehabilitaciji.[5][7]
Poškodba biceps femoris – zunanje zadnje stegenske mišice
Poškodba biceps femorisa prizadene zunanjo mišico zadnje stegenske skupine. Na samostojni strani podrobneje pojasnjujemo razliko med dolgo in kratko glavo, distalni mišično-tetivni predel ter bolečino ob glavici mečnice na zunanji strani kolena.
Kontuzija oziroma udarnina stegna in miozitis osifikans
Kontuzija oziroma udarnina stegna nastane zaradi neposrednega udarca v mišico, najpogosteje v sprednji del stegna oziroma kvadriceps. Pogosta je pri kontaktnih športih, kjer lahko udarec kolena, stopala, žoge ali drugega igralca povzroči poškodbo mišičnega tkiva, krvavitev in nastanek hematoma.[1][2]
Večje kontuzije lahko povzročijo izrazito bolečino, oteklino, omejeno gibljivost kolena in zmanjšano mišično funkcijo. Eden od možnih poznejših zapletov je miozitis osifikans, pri katerem se v poškodovanem mehkem tkivu razvije heterotopna kostnina.[1]
01. Kaj je kontuzija oziroma udarnina stegna?
Kontuzija oziroma udarnina stegna nastane zaradi neposrednega udarca v mišico, najpogosteje v sprednji del stegna oziroma kvadriceps. Pogosta je pri kontaktnih športih, kjer lahko udarec kolena, stopala, žoge ali drugega igralca povzroči poškodbo mišičnega tkiva, krvavitev in nastanek hematoma.[1][2]
Večje kontuzije lahko povzročijo izrazito bolečino, oteklino, omejeno gibljivost kolena in zmanjšano mišično funkcijo. Eden od možnih poznejših zapletov je miozitis osifikans, pri katerem se v poškodovanem mehkem tkivu razvije heterotopna kostnina.[1]
02. Simptomi in hematom po udarcu v stegno
Simptomi so odvisni od moči udarca, mesta poškodbe in količine krvavitve v mišičnem tkivu.
- Bolečina na mestu udarca – pogosto nastane takoj po poškodbi.
- Oteklina – lahko se razvije postopno v prvih urah po poškodbi.
- Podplutba oziroma hematom – krvavitev v poškodovanem tkivu lahko postane vidna tudi nekoliko pozneje.
- Omejena gibljivost kolena – pri kontuziji kvadricepsa je lahko predvsem upogib kolena boleč in omejen.
- Bolečina pri aktivaciji kvadricepsa – izteg kolena proti uporu lahko poveča simptome.
- Težave pri hoji – pri večji poškodbi se lahko pojavi šepanje.
- Občutek napetosti v stegnu – pri večjem hematomu je mišica lahko izrazito občutljiva in napeta.
Hitro naraščajoča oteklina, izrazita napetost stegna, nesorazmerno močna bolečina, nevrološki simptomi ali znaki motene prekrvitve zahtevajo urgentno zdravniško oceno, saj je treba izključiti pomembnejšo krvavitev oziroma akutni kompartment sindrom.
03. Kaj je miozitis osifikans?
Miozitis osifikans je stanje, pri katerem se po poškodbi v mehkem tkivu razvije heterotopna kostnina. Pojavi se lahko po večji mišični kontuziji, pogosto v kvadricepsu, vendar se ne razvije pri večini udarnin.[1][3]
Na možnost zapleta pomislimo predvsem, kadar se stanje po začetnem izboljšanju ponovno slabša oziroma vztrajajo:
- bolečina in občutljivost v poškodovanem področju,
- trša oziroma tipna sprememba v mišici,
- vztrajna ali ponovno slabša gibljivost,
- oteklina in omejena mišična funkcija,
- težave, ki ne napredujejo po pričakovanjih.
Pri sumu na miozitis osifikans je potrebna zdravniška diagnostika. Slikovne spremembe se razvijajo s časom, zato je izbira in čas slikovne diagnostike odvisen od klinične slike.
Agresivna masaža ali silovito raztezanje sveže večje kontuzije nista primerna. Zgodnjo obravnavo prilagodimo obsegu poškodbe in fazi celjenja.
04. Zdravljenje in rehabilitacija
Rehabilitacijo prilagodimo obsegu kontuzije, bolečini, oteklini, gibljivosti in sposobnosti obremenjevanja mišice. Pri večjih poškodbah je posebej pomembno ustrezno vodenje zgodnje faze.[1][2]
- Zgodnja zaščita poškodovanega področja – začasno prilagodimo šport in druge aktivnosti, ki povečujejo bolečino oziroma krvavitev.
- Obvladovanje otekline in hematoma – spremljamo velikost in razvoj otekline ter po potrebi priporočimo dodatno zdravniško diagnostiko.
- Postopno vračanje gibljivosti – ko stanje dopušča, postopno povečujemo gibljivost kolena in kolka brez agresivnega siljenja skozi izrazito bolečino.
- Postopno mišično obremenjevanje – od dobro prenašanih začetnih kontrakcij napredujemo proti večjim obremenitvam kvadricepsa.
- Razvoj moči – postopno obnovimo moč poškodovane mišice in celotne spodnje okončine.
- Tek in funkcionalne obremenitve – po ustreznem napredovanju vključimo tek, skoke, spremembe smeri in druge zahtevnejše naloge.
- Vrnitev k športu – temelji na obnovljeni gibljivosti, mišični moči in sposobnosti izvajanja športno specifičnih obremenitev.
Če bolečina, trdota tkiva ali omejena gibljivost vztrajajo oziroma se po začetnem izboljšanju ponovno stopnjujejo, je pomembno preveriti možnost miozitisa osifikans ali drugega zapleta.
05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul obravnavo po udarnini stegna prilagodimo času od poškodbe, velikosti otekline oziroma hematoma, gibljivosti in trenutni mišični funkciji. Pri večji poškodbi je pomembno najprej oceniti, ali potek ustreza običajni kontuziji ali je potrebna dodatna diagnostika.
- Začetni fizioterapevtski pregled – ocenimo mesto in obseg poškodbe, oteklino, hematom, gibljivost kolena in kolka, mišično funkcijo ter sposobnost hoje in obremenjevanja noge.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno vračamo gibljivost, moč kvadricepsa in funkcijo celotne spodnje okončine. Zahtevnost prilagodimo fazi celjenja in odzivu poškodovanega področja.
- Manualna terapija – manualno terapijo vključujemo glede na fazo poškodbe in klinične ugotovitve. Pri svežem večjem hematomu se izogibamo agresivni lokalni obravnavi poškodovanega področja.
- TECAR terapija – v ustrezni fazi in ob primerni indikaciji lahko program dopolnimo s TECAR terapijo. Izbor parametrov in čas uporabe prilagodimo stanju tkiva ter fazi rehabilitacije.
- Visokoenergijska laserska terapija HILT – glede na klinično stanje lahko v ustrezni fazi vključimo HILT kot podporno metodo v okviru celostnega rehabilitacijskega programa.
- Spremljanje poteka – če se po začetnem izboljšanju ponovno povečujejo bolečina, trdota ali omejena gibljivost oziroma stanje ne napreduje po pričakovanjih, priporočimo zdravniško oceno zaradi možnosti miozitisa osifikans ali drugega zapleta.
- Postopna vrnitev k športu – po obnovljeni gibljivosti in mišični moči program nadgradimo s tekom, poskoki, spremembami smeri in kontaktnimi oziroma športno specifičnimi obremenitvami.
Naš cilj je varno obnoviti gibljivost, mišično moč in sposobnost stegna za vsakodnevne ter športne obremenitve, ne da bi v zgodnji fazi po nepotrebnem dodatno dražili poškodovano tkivo.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na fizioterapijo prihajajo tudi pacienti iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o udarnini stegna
Kakšni so simptomi kontuzije oziroma udarnine stegna?
Po neposrednem udarcu se lahko pojavijo bolečina, občutljivost, oteklina in hematom. Pri kontuziji kvadricepsa je pogosto zmanjšana tudi sposobnost upogiba kolena, aktivacija mišice pa je lahko boleča. Pri večji poškodbi se lahko pojavita šepanje in pomembnejša izguba mišične funkcije.[1][2]
Kakšna je razlika med udarnino in natrgano stegensko mišico?
Pri kontuziji obstaja neposreden udarec v mišico, ki lahko povzroči poškodbo tkiva in hematom. Nateg oziroma natrganje pa običajno nastane zaradi velike notranje sile med šprintom, skokom, brcanjem ali drugim hitrim gibanjem brez neposrednega udarca. Več o mišičnih poškodbah preberite v sklopu nateg in natrganje kvadricepsa.[1]
Kaj je hematom v stegnu in kdaj je potreben pregled?
Hematom nastane zaradi krvavitve v poškodovanem tkivu po udarcu. Manjši hematomi se lahko postopno umirijo skupaj s poškodbo, večja ali hitro naraščajoča oteklina pa zahteva dodatno pozornost. Zdravniška ocena je pomembna pri izraziti napetosti stegna, zelo močni oziroma naraščajoči bolečini, pomembni izgubi funkcije, nevroloških simptomih ali drugih znakih večje poškodbe.[1][3]
Kaj je miozitis osifikans?
Miozitis osifikans je razvoj heterotopne kostnine v mehkem tkivu, pogosto po večji mišični poškodbi ali kontuziji. Na možnost tega zapleta pomislimo predvsem, če bolečina, trdota tkiva in omejena gibljivost vztrajajo oziroma se po začetnem izboljšanju ponovno poslabšajo. Diagnozo in ustrezno slikovno diagnostiko določi zdravnik.[3][4]
Ali lahko po udarcu v stegno mišico takoj močno masiram ali raztezam?
Pri sveži večji kontuziji z oteklino oziroma hematomom se izogibamo agresivni lokalni masaži in silovitemu raztezanju poškodovanega področja. Zgodnjo obravnavo prilagodimo obsegu poškodbe, nato pa gibljivost in mišično obremenjevanje povečujemo postopno glede na klinični potek.[1][2]
Katere vaje so primerne po kontuziji stegna?
Izbor vaj je odvisen od obsega poškodbe in faze okrevanja. Ko stanje dopušča, postopno vračamo gibljivost kolena in kolka ter vključujemo dobro prenašane mišične kontrakcije. Pozneje povečujemo moč kvadricepsa in celotne spodnje okončine ter dodamo tek, skoke in športno specifične obremenitve. Z individualno terapevtsko vadbo program prilagodimo trenutni funkciji in ciljem.[1][2]
Ali ESWT pomaga pri miozitisu osifikans?
Pri sveži kontuziji oziroma hematomu ESWT ni standardni del zgodnje obravnave. Pri že razvitem in diagnosticiranem miozitisu osifikans pa so bile objavljene raziskave, v katerih so ESWT uporabljali kot konzervativno možnost in poročali o izboljšanju bolečine ter funkcije. Dokazi so omejeni, zato ESWT terapijo pri takšni indikaciji obravnavamo individualno in ne kot zagotovljeno ali rutinsko zdravljenje.[5][6]
Ruptura in avulzija zadnjih stegenskih mišic
Ruptura oziroma avulzija zadnjih stegenskih mišic (hamstringov) je večja poškodba mišično-tetivnega kompleksa, pri kateri lahko pride do obsežnega natrganja tetive ali njenega odtrganja od narastišča. Proksimalne avulzijske poškodbe nastanejo v predelu sednične grče (tuber ischiadicum), kjer se pripenjajo proksimalne tetive hamstringov.[1][2]
Poškodba pogosto nastane pri nenadni kombinaciji večje fleksije kolka in iztega kolena, padcu, zdrsu ali drugi veliki obremenitvi zadnje stegenske skupine. Za razliko od običajnega natega oziroma manjšega natrganja hamstringa so lahko pri večji rupturi izrazitejši hematom, izguba mišične moči in funkcionalna omejitev. Pri sumu na večjo avulzijsko poškodbo je pomembna pravočasna specialistična diagnostika.
Večje kontuzije lahko povzročijo izrazito bolečino, oteklino, omejeno gibljivost kolena in zmanjšano mišično funkcijo. Eden od možnih poznejših zapletov je miozitis osifikans, pri katerem se v poškodovanem mehkem tkivu razvije heterotopna kostnina.[1]
01. Kaj je ruptura oziroma avulzija hamstringov?
Poškodbe hamstringov predstavljajo spekter od manjših mišičnih nategov do večjih delnih in popolnih ruptur ter avulzij tetiv. Pri proksimalni avulziji se ena ali več tetiv zadnjih stegenskih mišic delno ali popolnoma odtrga od narastišča na sednični grči.[1]
- Delna ruptura – poškodovan je samo del tetivnega oziroma mišično-tetivnega kompleksa.
- Popolna ruptura – pride do popolne prekinitve prizadete strukture.
- Proksimalna avulzija – tetiva se odtrga od narastišča na sednični grči.
- Avulzija več tetiv – poškodba lahko zajema večji del skupnega proksimalnega hamstring kompleksa.
- Retrakcija tetive – po popolni avulziji se lahko odtrgani tetivni konec umakne od prvotnega narastišča.
Obseg poškodbe, število prizadetih tetiv, stopnja retrakcije, funkcionalne zahteve posameznika in drugi klinični dejavniki vplivajo na odločanje med konzervativnim in operativnim zdravljenjem.[2][3]
02. Simptomi rupture in avulzije hamstringov
Pri večji akutni poškodbi so simptomi običajno izrazitejši kot pri blažjem mišičnem nategu.
- Nenadna močna bolečina – pogosto visoko v zadnjem delu stegna oziroma pod zadnjico.
- Občutek poka ali trganja – nekateri pacienti ga zaznajo v trenutku poškodbe.
- Večji hematom oziroma podplutba – lahko se v naslednjih urah ali dneh širi po zadnjem delu stegna.
- Oteklina – lahko spremlja večjo poškodbo in krvavitev.
- Izguba mišične moči – izrazitejše so lahko težave pri hoji, upogibu kolena, iztegu kolka in odrivu.
- Bolečina pri sedenju – zlasti pri proksimalni poškodbi ob sednični grči.
- Spremenjena hoja – pacient lahko zaradi bolečine in izgube funkcije izrazito šepa.
Pri nekaterih proksimalnih poškodbah se lahko zaradi anatomskega odnosa hamstringov in ishiadičnega živca pojavijo tudi nevralni simptomi. Mravljinčenje, spremenjen občutek ali izrazitejša nevrološka simptomatika zahtevajo ustrezno specialistično oceno.[1][4]
03. Pregled in diagnostika
Pri sumu na večjo rupturo oziroma avulzijo je pomembno razlikovanje od običajnega mišičnega natega in drugih vzrokov bolečine v zadnjem delu stegna.
- Mehanizem poškodbe – večja avulzija je pogosto povezana z izrazitim nenadnim raztegom oziroma veliko silo.
- Mesto bolečine – pri proksimalni avulziji je bolečina pogosto izrazita ob sednični grči oziroma neposredno pod zadnjico.
- Hematom in oteklina – večji hematom poveča sum na obsežnejšo poškodbo.
- Mišična funkcija – ocenimo moč in sposobnost uporabe poškodovane noge, vendar pri sumu na veliko akutno poškodbo ne izvajamo nepotrebno agresivnega testiranja.
- Akutni nateg hamstringa – manjše poškodbe zadnje stegenske skupine opisujemo v sklopu nateg in natrganje zadnje stegenske mišice.
- Proksimalna hamstring tendinopatija – postopno nastala bolečina ob sednični grči brez velikega akutnega dogodka bolj ustreza proksimalni hamstring tendinopatiji.
- Radikulopatija oziroma išias – pri nevroloških simptomih ocenimo tudi možnost izvora iz ledvene hrbtenice. Več preberite na strani Bolečine v hrbtenici in vratu.
Pri sumu na pomembnejšo avulzijsko poškodbo je MRI pomembna preiskava za oceno števila prizadetih tetiv, obsega poškodbe in retrakcije. Ultrazvok je lahko prav tako uporaben pri oceni nekaterih akutnih poškodb, izbiro slikovne diagnostike pa določi zdravnik oziroma specialist.[2][3]
04. Konzervativno ali operativno zdravljenje?
Odločitev med konzervativnim in operativnim zdravljenjem je individualna. Upoštevajo se vrsta poškodbe, število prizadetih tetiv, stopnja retrakcije, starost, funkcionalne oziroma športne zahteve, spremljajoče bolezni in pričakovanja posameznika.[2][5]
- Konzervativno zdravljenje – lahko je primerno pri izbranih delnih poškodbah in nekaterih pacientih glede na klinično sliko ter funkcionalne zahteve.
- Operativno zdravljenje – specialist ga lahko predlaga pri določenih večjih oziroma popolnih avulzijskih poškodbah, pomembni retrakciji in drugih okoliščinah, kjer je pričakovana korist kirurškega zdravljenja večja.
- Zgodnja specialistična ocena – pri sumu na večjo avulzijo je pomembna, ker odločanje o nadaljnjem zdravljenju ni enako kot pri običajnem mišičnem nategu.
Po konzervativnem ali operativnem zdravljenju sledi postopna rehabilitacija. Obremenjevanje, gibljivost in razvoj mišične moči prilagodimo poškodbi oziroma navodilom operaterja. Poznejši cilj je ponovno razviti sposobnost hamstringov za hojo, tek, šprint in druge zahtevnejše aktivnosti.
05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul?
V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo po večji rupturi oziroma avulziji hamstringov prilagodimo vrsti poškodbe in načinu zdravljenja. Pri sumu na še nediagnosticirano večjo avulzijo je prvi korak ustrezna zdravniška oziroma specialistična ocena, ne rutinska fizioterapevtska obravnava.
- Pregled dokumentacije in začetna ocena – upoštevamo klinične ugotovitve, slikovno diagnostiko, način zdravljenja ter pri operiranih pacientih navodila operaterja.
- Postopno vračanje gibljivosti – obseg in čas napredovanja prilagodimo poškodbi oziroma pooperativnemu protokolu, da v zgodnji fazi ne preobremenimo popravljene tetive.
- Individualna terapevtska vadba – z individualno terapevtsko vadbo postopno ponovno razvijamo mišično moč hamstringov, zadnjice in celotne spodnje okončine.
- Postopno obremenjevanje hamstringov – od začetnih dovoljenih kontrakcij napredujemo proti večjim silam, zahtevnejšim položajem in funkcionalnim nalogam.
- Manualna terapija – manualno terapijo po potrebi vključujemo pri spremljajočih omejitvah, vendar vedno v skladu s fazo celjenja in morebitnimi pooperativnimi omejitvami.
- Podporne instrumentalne metode – TECAR, HILT ali druge metode vključimo samo ob ustrezni indikaciji in kadar so skladne s fazo rehabilitacije. Pri popravljeni oziroma celijoči se tetivi niso nadomestilo za zaščito tkiva in postopno obremenjevanje.
- Vrnitev k teku – ko so doseženi ustrezni kriteriji, postopno prehajamo od hoje in osnovnih funkcionalnih nalog proti lahkotnemu teku ter večjim hitrostim.
- Vrnitev k športu – v poznejši fazi vključujemo moč pri večjih dolžinah mišice, hitri tek, šprint, pospeševanja, spremembe smeri in druge športno specifične naloge.
Naš cilj je po konzervativnem ali operativnem zdravljenju postopno ponovno razviti moč, funkcijo in sposobnost zadnjih stegenskih mišic za obremenitve, ki jih zahtevajo vsakodnevne aktivnosti, delo ali šport.
Obravnavo izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Na fizioterapijo prihajajo tudi pacienti iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.
Za termin pokličite 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
06. Pogosta vprašanja o rupturi in avoluziji stegna
Kakšni so simptomi rupture oziroma avulzije hamstringov?
Pri večji poškodbi se pogosto pojavi nenadna močna bolečina visoko na zadnji strani stegna oziroma pod zadnjico. Pacient lahko zazna občutek poka ali trganja, pozneje pa se lahko razvijejo večji hematom, oteklina in izrazita izguba mišične moči. Pri proksimalni avulziji so lahko težave prisotne tudi pri sedenju in hoji.[1][2]
Kakšna je razlika med natrganim hamstringom in avulzijo hamstringa?
Izraz poškodba hamstringa zajema širok spekter poškodb. Pri običajnem nategu oziroma manjšem natrganju je poškodovan predvsem mišični ali mišično-tetivni del. Pri avulziji pa se tetiva delno ali popolnoma odtrga od svojega narastišča, najpogosteje proksimalno ob sednični grči. Več o blažjih mišičnih poškodbah preberite v sklopu nateg in natrganje zadnje stegenske mišice.[1][3]
Kdaj je pri poškodbi hamstringa potreben MRI?
Pri sumu na večjo proksimalno rupturo oziroma avulzijo je magnetna resonanca pomembna za oceno mesta in obsega poškodbe, števila prizadetih tetiv ter morebitne retrakcije. Slikovna diagnostika je posebej pomembna, kadar so prisotni velik hematom, pomembna izguba mišične funkcije, izrazita proksimalna bolečina ali mehanizem, ki vzbuja sum na večjo poškodbo.[2][4]
Ali je popolna ruptura hamstringa vedno potrebna operacije?
Ne. Odločitev o operativnem ali konzervativnem zdravljenju je individualna. Upoštevajo se število poškodovanih tetiv, stopnja retrakcije, funkcionalne zahteve, starost, spremljajoče bolezni, čas od poškodbe in cilji posameznika. Pri večjih proksimalnih avulzijah je zato pomembna pravočasna ortopedska oziroma specialistična ocena.[2][5]
Kako poteka rehabilitacija po operaciji hamstringa?
Rehabilitacija je postopna in mora upoštevati vrsto operacije ter navodila operaterja. V začetnem obdobju je pomembna zaščita popravljene tetive, nato postopno vračamo gibljivost in mišično aktivacijo. Pozneje povečujemo moč hamstringov in celotne spodnje okončine ter postopno vključujemo funkcionalne obremenitve, tek in športno specifične naloge. Čas napredovanja se med pacienti razlikuje.[3][6]
Ali se lahko po avulziji hamstringa ponovno vrnem k športu?
Vrnitev k športu je pri številnih pacientih možna, vendar je odvisna od obsega poškodbe, načina zdravljenja, poteka rehabilitacije in zahtev športa. Pred vrnitvijo postopno obnovimo mišično moč, funkcijo, tek in šprint ter druge specifične obremenitve. Odločitev zato ne temelji samo na času od poškodbe.[5][6]
Kdaj moram po poškodbi zadnje stegenske mišice čim prej do zdravnika?
Hitra zdravniška oziroma specialistična ocena je smiselna pri nenadni močni proksimalni bolečini po večjem mehanizmu poškodbe, izrazitem hematomu, pomembni izgubi mišične moči ali funkcije ter pri sumu na večjo rupturo oziroma avulzijo. Prav tako je pomembna ob izrazitem mravljinčenju, motnjah občutka ali drugih nevroloških simptomih.[1][4]
Viri in strokovna literatura
Avtorstvo in strokovni pregled
Avtor vsebine: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
Strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
Prva objava: 21. september 2026
Zadnji strokovni pregled in posodobitev: 21. september 2026
Vsebina je pripravljena na podlagi strokovne literature, kliničnih smernic in aktualnih strokovnih virov, navedenih v razdelku Viri in strokovna literatura. Namenjena je razumljivemu predstavljanju pogostih poškodb in težav v predelu stegna ter možnosti njihove diagnostike, zdravljenja in fizioterapevtske rehabilitacije.
Strokovno opozorilo
Vsebina na tej strani je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega zdravstvenega pregleda, diagnoze ali zdravljenja. Bolečina v stegnu ima lahko različne vzroke, zato se način obravnave vedno prilagodi posamezniku, kliničnim ugotovitvam, morebitnim izvidom in navodilom zdravnika oziroma specialista.
Po poškodbi je zdravniška oziroma specialistična ocena posebej pomembna pri nenadni zelo močni bolečini, izrazitem ali hitro naraščajočem hematomu oziroma oteklini, tipni vrzeli v mišici, pomembni izgubi mišične moči, nezmožnosti normalne hoje ali obremenjevanja noge ter sumu na večjo mišično-tetivno rupturo ali avulzijo.
Ob mravljinčenju, izgubi ali spremembi občutka, izraziti mišični oslabelosti oziroma drugih nevroloških simptomih je potrebna ustrezna zdravstvena ocena, saj simptomi niso nujno posledica same mišične poškodbe.
Pri večji kontuziji oziroma udarnini stegna z izrazito napetostjo, hitro naraščajočo oteklino in nesorazmerno močno bolečino je potrebna hitra zdravniška ocena zaradi možnosti pomembnejše krvavitve ali akutnega kompartment sindroma.
Informacije o fizioterapevtskih in instrumentalnih metodah, kot so individualna terapevtska vadba, manualna terapija, ESWT, TECAR in visokoenergijska laserska terapija HILT, ne pomenijo, da je posamezna metoda primerna za vsakega pacienta ali vsako poškodbo. Izbor terapij temelji na individualnem pregledu, indikacijah, kontraindikacijah, fazi celjenja in načinu zdravljenja. Po operativnem zdravljenju rehabilitacijo prilagodimo tudi navodilom operaterja.
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio
Ravne na Koroškem
Telefon: 040 782 014
Naročanje na fizioterapevtski pregled
Nateg in natrganje zadnje stegenske mišice – hamstring
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Hamstring Muscle Injuries. OrthoInfo. Simptomi, diagnostika in zdravljenje poškodb zadnjih stegenskih mišic.
- Erickson LN, Sherry MA. Rehabilitation and return to sport after hamstring strain injury. Journal of Sport and Health Science. 2017;6(3):262–270. DOI: 10.1016/j.jshs.2017.04.001.
- Ekstrand J, Healy JC, Waldén M, Lee JC, English B, Hägglund M. Hamstring muscle injuries in professional football: the correlation of MRI findings with return to play. British Journal of Sports Medicine. 2012;46(2):112–117. DOI: 10.1136/bjsports-2011-090155.
Poškodba rectus femoris – preme stegenske mišice
- Kary JM. Diagnosis and management of quadriceps strains and contusions. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2010;3(1–4):26–31. DOI: 10.1007/s12178-010-9064-5.
- Cross TM, Gibbs N, Houang MT, Cameron M. Acute quadriceps muscle strains: magnetic resonance imaging features and prognosis. American Journal of Sports Medicine. 2004;32(3):710–719. DOI: 10.1177/0363546503261734.
Nateg in poškodbe adduktorjev – primikalk stegna
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Muscle Strains in the Thigh. OrthoInfo. Simptomi, diagnostika in obravnava poškodb stegenskih mišic.
- Serner A in sod. Characteristics of acute groin injuries in the adductor muscles: A detailed MRI study in athletes. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports. 2018;28(2):667–676. DOI: 10.1111/sms.12936.
Proksimalna hamstring tendinopatija
- Lempainen L in sod. Expert opinion: diagnosis and treatment of proximal hamstring tendinopathy. Muscles, Ligaments and Tendons Journal. 2015;5(1):23–28. Celotno besedilo članka.
- Nasser AM, Vicenzino B, Grimaldi A, Anderson J, Semciw AI. Proximal Hamstring Tendinopathy: A Systematic Review of Interventions. International Journal of Sports Physical Therapy. 2021;16(2):288–305. DOI: 10.26603/001c.21250.
- Goom TSH, Malliaras P, Reiman MP, Purdam CR. Proximal Hamstring Tendinopathy: Clinical Aspects of Assessment and Management. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2016;46(6):483–493. DOI: 10.2519/jospt.2016.5986.
- Puranen J, Orava S. The hamstring syndrome. A new diagnosis of gluteal sciatic pain. American Journal of Sports Medicine. 1988;16(5):517–521. DOI: 10.1177/036354658801600515.
- Cacchio A, Rompe JD, Furia JP, Susi P, Santilli V, De Paulis F. Shockwave therapy for the treatment of chronic proximal hamstring tendinopathy in professional athletes. American Journal of Sports Medicine. 2011;39(1):146–153. DOI: 10.1177/0363546510379324.
- Silbernagel KG, Hanlon S, Sprague A. Current Clinical Concepts: Conservative Management of Achilles Tendinopathy. Journal of Athletic Training. 2020;55(5):438–447. DOI: 10.4085/1062-6050-356-19.
- Korakakis V, Whiteley R, Tzavara A, Malliaropoulos N. The effectiveness of extracorporeal shockwave therapy in common lower limb conditions: a systematic review including quantification of patient-rated pain reduction. British Journal of Sports Medicine. 2018;52(6):387–407. DOI: 10.1136/bjsports-2016-097347.
Kontuzija oziroma udarnina stegna in miozitis osifikans
- Kary JM. Diagnosis and management of quadriceps strains and contusions. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2010;3(1–4):26–31. DOI: 10.1007/s12178-010-9064-5.
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Muscle Contusion (Bruise). OrthoInfo. Simptomi, obravnava in rehabilitacija mišične kontuzije.
- Walczak BE, Johnson CN, Howe BM. Myositis Ossificans. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2015;23(10):612–622. DOI: 10.5435/JAAOS-D-14-00269.
- Kransdorf MJ, Meis JM, Jelinek JS. Myositis ossificans: MR appearance with radiologic-pathologic correlation. American Journal of Roentgenology. 1991;157(6):1243–1248. DOI: 10.2214/ajr.157.6.1950874.
- Buselli P in sod. Shock waves in the treatment of post-traumatic myositis ossificans. Ultrasound in Medicine & Biology. 2010;36(3):397–409. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2009.11.007.
- Torrance DA, deGraauw C. Treatment of post-traumatic myositis ossificans of the anterior thigh with extracorporeal shock wave therapy. Journal of the Canadian Chiropractic Association. 2011;55(4):240–246. Celotno besedilo prikaza primera.
Ruptura in avulzija zadnjih stegenskih mišic – hamstringov
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Hamstring Muscle Injuries. OrthoInfo. Poškodbe in avulzije zadnjih stegenskih mišic.
- van der Made AD, Reurink G, Gouttebarge V, Tol JL, Kerkhoffs GMMJ. Outcome After Surgical Repair of Proximal Hamstring Avulsions: A Systematic Review. American Journal of Sports Medicine. 2015;43(11):2841–2851. DOI: 10.1177/0363546514555327.
- Degen RM. Proximal Hamstring Injuries: Management of Tendinopathy and Avulsion Injuries. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2019;12(2):138–146. DOI: 10.1007/s12178-019-09541-x.
- Wilson TJ, Spinner RJ, Mohan R, Gibbs CM, Krych AJ. Sciatic Nerve Injury After Proximal Hamstring Avulsion and Repair. Orthopaedic Journal of Sports Medicine. 2017;5(7):2325967117713685. DOI: 10.1177/2325967117713685.
- Bodendorfer BM in sod. Outcomes After Operative and Nonoperative Treatment of Proximal Hamstring Avulsions: A Systematic Review and Meta-analysis. American Journal of Sports Medicine. 2018;46(11):2798–2808. DOI: 10.1177/0363546517732526.
- Harris JD, Griesser MJ, Best TM, Ellis TJ. Treatment of proximal hamstring ruptures – a systematic review. International Journal of Sports Medicine. 2011;32(7):490–495. DOI: 10.1055/s-0031-1273753.