/
FIZIOTERAPIJA IN REHABILITACIJA

Bolečine v kolku

Bolečine v kolku se lahko pojavijo zaradi preobremenitve, poškodb mišic in tetiv, obrabe sklepa ali drugih sprememb v področju kolka in medenice. Med pogostejše težave sodijo artroza kolka, trohanterna bolečina, tendinopatije, utesnitve ter poškodbe mišic in tetiv. Ker imajo lahko bolečine v kolku in dimljah različne vzroke, je za izbiro ustrezne obravnave pomembna fizioterapevtska ocena.

V Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem ocenimo gibljivost kolka, mišično moč, stabilnost, hojo in sposobnost spodnje okončine za prenašanje obremenitev ter pripravimo individualni načrt rehabilitacije. Obravnava lahko glede na ugotovitve vključuje manualno terapijo, individualno terapevtsko vadbo in druge ustrezne fizioterapevtske metode.

Fizioterapija kolka

Artroza (obraba) kolka

Artroza kolka, imenovana tudi obraba kolka ali koksartroza, je kronična bolezen celotnega kolčnega sklepa. Spremembe zajamejo sklepni hrustanec, kost pod njim, sklepno ovojnico in okoliške mišice. Značilni znaki so bolečina v dimljah, okorelost in zmanjšana gibljivost.

Bolečina se širi po sprednji strani stegna proti kolenu, pojavi pa se tudi v zadnjici ali na zunanji strani kolka. Težave se izrazijo pri hoji, stopnicah, vstajanju, obuvanju in vstopanju v avtomobil. Jakost bolečine in stopnja sprememb na rentgenski ali magnetnoresonančni sliki nista neposredno povezani.[1][4]

Pravočasna fizioterapevtska ocena določi, katere omejitve zmanjšujejo vašo sposobnost gibanja. V Centru fizioterapije Šepul pripravimo individualen program za zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in ohranjanje samostojnosti.[1]

Artroza oziroma obraba kolka – spremembe kolčnega sklepa
Utesnitveni sindrom kolka oziroma femoroacetabularna utesnitev FAI na rentgenski sliki
Fizioterapija kolka

Utesnitveni sindrom kolka

Utesnitveni sindrom kolka oziroma sindrom femoroacetabularne utesnitve (FAI) je z gibanjem povezana težava kolčnega sklepa. Pri upogibu in zasuku kolka prihaja do povečanega stika med prehodom glave in vratu stegnenice ter robom sklepne ponvice.

Najznačilnejša je globoka bolečina v dimljah pri dolgotrajnem sedenju, globokem počepu, vstopanju v avto, teku in hitrih zasukih. Med druge značilnosti sodijo omejena gibljivost, občutek zategovanja ter preskakovanje v kolku.

Rentgenska oblika cam ali pincer sama ne potrdi diagnoze. Diagnoza FAI temelji na ujemanju simptomov, kliničnih znakov in slikovnih najdb. Ciljno usmerjena fizioterapija izboljšuje gibljivost, mišično moč, nadzor gibanja in zmogljivost za vsakodnevne ter športne obremenitve. [1][2]

Fizioterapija kolka

Displazija kolka

Displazija kolka je razvojna sprememba oblike kolčnega sklepa, pri kateri sklepna ponvica ne prekriva zadostnega dela glavice stegnenice. Zmanjšana kostna stabilnost poveča obremenitev sklepnega hrustanca, labruma in mišic, ki stabilizirajo kolk.

Najznačilnejša je bolečina v dimljah ali sprednjem oziroma zunanjem delu kolka med daljšo hojo, stanjem, tekom, stopnicami in obremenitvijo na eni nogi. Prisotni so tudi občutek nestabilnosti, utrujenost mišic, preskakovanje in zmanjšana športna zmogljivost.

Ciljno usmerjena fizioterapija izboljšuje mišično podporo, nadzor medenice in stabilnost kolka med vsakodnevnimi ter športnimi obremenitvami. Pri izrazitejši displaziji ortopedska ocena določi, ali je potrebno operativno zdravljenje za ohranitev kolčnega sklepa. [1][2]

Displazija kolka oziroma zmanjšana pokritost glavice stegnenice
01. Kaj je displazija kolka?
Pri displaziji kolka je sklepna ponvica preplitka ali drugače usmerjena, zato prekriva manjši del glavice stegnenice. Mišice, labrum in sklepna ovojnica morajo posledično zagotavljati večji delež stabilnosti.

Glede na izraženost ločimo:
  • Mejno oziroma blago displazijo – pokritost glavice je zmanjšana, simptomi pa so odvisni tudi od mišične zmogljivosti, nadzora gibanja in obremenitev.
  • Izrazitejšo acetabularno displazijo – zmanjšana kostna pokritost povzroča večjo nestabilnost in obremenitev labruma ter sklepnega hrustanca.
  • Kombinirane spremembe – poleg oblike ponvice so prisotne spremembe usmerjenosti stegnenice, rotacije kolka ali ohlapnosti sklepnih struktur.

    Displazija se razvije med rastjo, simptomi pa se prvič izrazijo tudi v adolescenci ali odrasli dobi. Rentgenska najdba brez bolečine in funkcionalnih omejitev ne pomeni simptomatske displazije. [1][2]
  • 02. Simptomi displazije kolka
    Simptomi displazije kolka se stopnjujejo pri dejavnostih, ki zahtevajo daljše obremenjevanje sklepa ali nadzor telesa na eni nogi:
  • bolečina v dimljah ali sprednjem delu kolka;
  • bolečina na zunanji strani kolka;
  • težave pri daljši hoji, stanju in stopnicah;
  • bolečina pri teku, skokih in spremembah smeri;
  • občutek nestabilnosti ali nezanesljivosti kolka;
  • preskakovanje, zatikovanje ali boleče klikanje;
  • hitra utrujenost mišic kolka in medenice;
  • zmanjšana zmogljivost pri delu in športu.

    Podobne simptome povzročajo tudi poškodba labruma, utesnitveni sindrom kolka, glutealna tendinopatija, težave iliopsoasa, artroza kolka in bolečina iz ledvene hrbtenice. Usmerjen pregled zato razjasni najverjetnejši izvor težav.[1]
  • 03. Pregled in diagnostika displazije kolka
    Diagnoza displazije kolka temelji na povezavi simptomov, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Posamezna meritev ali klinični test ne zadostuje za določitev vzroka bolečine.

    • Pogovor o simptomih – preverimo mesto bolečine, trajanje težav ter vpliv hoje, stanja, sedenja, stopnic, dela in športa.
    • Ocena gibljivosti – izmerimo upogib ter notranjo in zunanjo rotacijo kolka ter primerjamo obe strani.
    • Ocena mišične zmogljivosti – preverimo moč mišic kolka in trupa, predvsem mišic, ki nadzorujejo položaj medenice.
    • Funkcionalni testi – ocenimo stojo na eni nogi, počep, sestop s stopnice, hojo, tek in športne naloge.
    • Klinični testi kolka – s testi za nestabilnost, utesnitev in labrum preverimo, kateri položaji izzovejo znano bolečino.
    • Slikovna diagnostika – rentgenska slika medenice prikaže pokritost glavice in usmerjenost sklepne ponvice. Magnetna resonanca prikaže stanje labruma, hrustanca in drugih mehkih tkiv. Računalniška tomografija se uporablja pri podrobnem načrtovanju operativnega zdravljenja.

    Slikovno diagnostiko in končno medicinsko diagnozo določi zdravnik oziroma specialist za kolčni sklep. Zgodnja prepoznava displazije je pomembna zaradi povečane obremenitve labruma in tveganja za razvoj prezgodnje artroze kolka.[2][4]
    04. Fizioterapija in rehabilitacija displazije kolka
    Konzervativna rehabilitacija displazije kolka je usmerjena v izboljšanje dinamične stabilnosti sklepa. Jedro programa sestavljajo progresivna terapevtska vadba, nadzor obremenitev in izboljšanje mišične podpore kolka, medenice ter trupa.[3]

  • Individualna terapevtska vadba – izboljšujemo moč zadnjih in stranskih mišic kolka, globokih rotatorjev ter mišic trupa. Program napreduje od osnovnega nadzora medenice do vaj na eni nogi, teka, skokov in športnih nalog.
  • Nevromišični nadzor – izboljšujemo položaj medenice, kolka in spodnjega uda pri hoji, počepu, sestopu s stopnice ter obremenitvah na eni nogi.
  • Uravnavanje obremenitev – prilagodimo tek, skoke, daljšo hojo, globoke položaje in dolgotrajno stanje. Obremenitve povečujemo na podlagi bolečine, mišične moči in kakovosti gibanja.
  • Manualna terapija – usmerimo jo v obravnavo preobremenjenih mišic in omejitev okoliških sklepov. Agresivnega raztezanja in mobilizacije nestabilnega kolka ne izvajamo.
  • TECAR terapija – uporabljamo jo za zmanjševanje bolečine in napetosti preobremenjenih mišic ter za pripravo na aktivni del rehabilitacije.
  • HiToP terapija – vključimo jo za protibolečinsko električno stimulacijo, mišično aktivacijo in podporo pri obvladovanju mišične napetosti.
  • Visokoenergijska laserska terapija HILT – usmerimo jo v zmanjševanje bolečine in izboljšanje tolerance na gibanje pred terapevtsko vadbo.

    Začetni rehabilitacijski cikel traja 8 do 10 tednov. Nato ponovno izmerimo bolečino, moč, nadzor gibanja in funkcionalno zmogljivost. Če kljub izboljšani mišični funkciji ni zmanjšanja simptomov, sledi pregled pri specialistu za ohranitveno kirurgijo kolka.[3][5]

    Pri izraziti simptomatski displaziji brez napredovale artroze ortoped presodi o periacetabularni osteotomiji oziroma PAO. Operacija spremeni položaj sklepne ponvice in poveča pokritost glavice stegnenice. Po posegu sledi večfazna fizioterapevtska rehabilitacija.[2]
    [6]
  • 05. Kako poteka obravnava v Centru fizioterapije Šepul?
    V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo prilagodimo stopnji displazije, simptomom, mišični zmogljivosti in vašim vsakodnevnim oziroma športnim ciljem. Rentgenska najdba je samo eden izmed podatkov, ki jih vključimo v načrt obravnave.

    Obravnava lahko zajema:
  • Fizioterapevtsko oceno – izmerimo gibljivost, mišično moč, ravnotežje, nadzor medenice ter izvedbo hoje, počepa in nalog na eni nogi.
  • Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so daljša hoja, manj bolečine med delom, lažje stopnice ali vrnitev k teku in športu.
  • Individualni program – povežemo
    individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
  • Spremljanje rezultatov – napredek preverjamo z različnimi meritvami.
  • Vrnitev k obremenitvam – tek, skoke, spremembe smeri in druge zahtevne dejavnosti vključimo po doseženih merilih moči, nadzora ter stabilnosti.

    Fizioterapijo displazije kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je dostopna pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.

    Za termin nas pokličite na 040 782 014
    ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
  • 06. Pogosta vprašanja pri displaziji kolka
    Ali displazija kolka vedno povzroča bolečino?
    Ne. Nekateri ljudje imajo zmanjšano pokritost glavice brez simptomov.

    Ali fizioterapija odpravi displazijo kolka?
    Ne. Fizioterapija ne spremeni oblike sklepne ponvice. Individualna terapevtska vadba izboljšuje mišično podporo, dinamično stabilnost in nadzor kolka ter zmanjšuje obremenitev razdraženih struktur.

    Ali je vadba pri displaziji kolka varna?
    Da. Vaje izberemo glede na stopnjo simptomov in mišično zmogljivost. Program usmerimo v moč, nadzor medenice in kakovost gibanja, agresivnemu raztezanju v skrajne položaje pa se izognemo.

    Ali moram zaradi displazije prenehati teči?
    Ne. Tek najprej prilagodimo tako, da ne stopnjuje simptomov. Vrnitev k polnemu obsegu teka sledi po izboljšanju mišične moči, nadzora na eni nogi in tolerance na hitrejšo hojo.

    Kako dolgo traja fizioterapija displazije kolka?
    Začetni program traja od 8 do 10 tednov. Po zaključku ponovno izmerimo simptome, mišično moč, nadzor gibanja in funkcionalno zmogljivost ter določimo nadaljnji načrt.

    Kdaj je potrebna operacija displazije kolka?
    Ortopedska presoja je potrebna pri izraziti strukturni displaziji, vztrajni bolečini in izgubi funkcije kljub ustrezno izvedeni rehabilitaciji. Pri ohranjenem sklepnem hrustancu se uporablja periacetabularna osteotomija, pri napredovali artrozi pa ortoped presoja druge možnosti zdravljenja.

    Ali artroskopija popravi displazijo kolka?
    Ne. Artroskopija obravnava labrum in druge strukture v sklepu, ne popravi pa zmanjšane kostne pokritosti glavice. Izbiro operacije zato določi specialist za ohranitveno zdravljenje kolka.
    Sindrom hruškaste mišice oziroma piriformis sindrom
    Fizioterapija kolka

    Sindrom hruškaste mišice – Piriformis sindrom

    Sindrom hruškaste mišice oziroma piriformis sindrom je oblika globokega glutealnega sindroma, pri kateri pride do draženja ishiadičnega živca v bližini hruškaste mišice.

    Najznačilnejša je globoka bolečina v zadnjici, ki se stopnjuje med sedenjem, vožnjo, tekom, hojo v klanec in gibi, ki povečajo napetost globokih mišic kolka. Bolečina se širi po zadnji strani stegna, spremljajo pa jo mravljinčenje, pekoč občutek ali občutljivost na pritisk.

    Enake simptome povzročajo tudi ledvena radikulopatija, hernija diska in težave sakroiliakalnega sklepa ter druge utesnitve ishiadičnega živca. Usmerjena fizioterapevtska ocena razjasni izvor težav in usmeri individualni rehabilitacijski program.[1][2]

    Fizioterapija kolka

    Burzitis kolka

    Burzitis kolka je draženje oziroma vnetje burze – s tekočino napolnjene vrečke, ki zmanjšuje trenje med kostjo, tetivami in mišicami. Okoli kolka je več burz, zato se mesto bolečine razlikuje glede na prizadeto strukturo.

    Trohanterni burzitis povzroča bolečino na zunanji strani kolka, iliopsoasni burzitis v dimljah in sprednjem delu kolka, ishiadični burzitis pa v spodnjem delu zadnjice med sedenjem.

    Burzitisa ne določimo samo na podlagi bolečega mesta. Klinični pregled in slikovna diagnostika ga ločita od glutealne tendinopatije in poškodb mišic, artroze kolka, težav ledvene hrbtenice ter drugih vzrokov bolečine v kolku.[1][2]

    Burzitis kolka oziroma vnetje burze v predelu kolka
    Anatomski prikaz glutealne tendinopatije in GTPS na zunanji strani kolka
    Fizioterapija kolka

    Glutealna tendinopatija in GTPS

    Glutealna tendinopatija prizadene tetive mišic gluteus medius in gluteus minimus ob njihovem narastišču na zunanji strani kolka. Značilna je bolečina nad velikim trohantrom, ki se stopnjuje med ležanjem na boku, hojo, tekom, stopnicami in stanjem na eni nogi.

    Bolečinski sindrom velikega trohantra oziroma GTPS je širši izraz za težave na zunanji strani kolka. Vključuje spremembe glutealnih tetiv, trohanternih burz in okoliških mehkih tkiv. GTPS zato ni isto kot burzitis kolka.[1][2]

    Usmerjena fizioterapevtska ocena določi izvor bolečine, zmogljivost glutealnih mišic in obremenitve, ki vzdržujejo težave. Individualna rehabilitacija zmanjša draženje tetiv ter povrne samozavest pri hoji, delu in športu.

    Poškodba kolka

    Izpah (luksacija) kolka

    Izpah oziroma luksacija kolka nastane, ko glavica stegnenice popolnoma zapusti sklepno ponvico. Pri odraslih je poškodba povezana predvsem s prometnimi nesrečami, padci z višine in močnimi športnimi udarci.

    Travmatski izpah kolka je ortopedsko urgentno stanje. Sklep mora zdravnik čim prej namestiti v pravilen položaj, saj odlašanje poveča tveganje za avaskularno nekrozo glavice stegnenice, poškodbo živcev in posttravmatsko artrozo.[1][2]

    Po repoziciji in slikovni diagnostiki sledi rehabilitacija, prilagojena smeri izpaha, poškodbam kosti in mehkih tkiv ter zdravniškim omejitvam. Cilj fizioterapije je povrnitev varne hoje, gibljivosti, mišične moči in stabilnosti kolka.

    Ob sumu na izpah kolka pokličite 112. Poškodovane noge ne premikajte in sklepa ne poskušajte naravnati sami.
    Anatomski prikaz izpaha oziroma luksacije kolka
    01. Vrste in vzroki izpaha kolka
    Izpah kolka razvrstimo glede na smer premika glavice stegnenice in spremljajoče poškodbe. Smer izpaha vpliva na položaj noge, poškodovane strukture, način zdravljenja in potek rehabilitacije.

    Poznamo:
  • Zadnji izpah – glavica stegnenice se premakne za sklepno ponvico. Nastane pri veliki sili na pokrčeno koleno in kolk, značilno pri prometnih nesrečah. Spremljajo ga poškodbe zadnjega roba ponvice, hrustanca, labruma in ishiadičnega živca.
  • Sprednji izpah – glavica se premakne pred sklepno ponvico. Nastane pri močnem odmiku in zunanji rotaciji kolka.
  • Izpah z zlomom – izpahu je pridružen zlom sklepne ponvice, glavice ali vratu stegnenice. Takšna poškodba zahteva dodatno kirurško presojo.
  • Izpah kolčne endoproteze – nastane po totalni endoprotezi kolka zaradi neustreznega položaja komponent, poškodbe mehkih tkiv, mišične oslabelosti ali položaja, ki preseže stabilnost umetnega sklepa.

    Glavni vzroki izpaha naravnega kolčnega sklepa so prometne nesreče, padci z višine, močni športni udarci in druge visokoenergijske poškodbe. Pri osebah z displazijo, nestabilnostjo ali predhodno operacijo kolka je za izpah potrebna manjša sila.[1][4]
  • 02. Simptomi in nujni znaki izpaha kolka
    Izpah kolka povzroči nenadno in izrazito bolečino ter takojšnjo izgubo sposobnosti obremenitve poškodovane noge.

    Značilni znaki so:
  • močna bolečina v kolku, dimljah ali zadnjici;
  • nezmožnost stanja, hoje ali premikanja noge;
  • vidno spremenjen položaj kolka in noge;
  • skrajšana, zasukana ali odmaknjena noga;
  • oteklina in občutljivost okoli kolka;
  • mravljinčenje, izguba občutka ali zmanjšana mišična moč;
  • bolečina v kolenu, medenici ali ledveni hrbtenici zaradi pridruženih poškodb.


      Ob sumu na izpah kolka pokličite 112. Poškodovane noge ne premikajte, ne obremenjujte in sklepa ne poskušajte naravnati sami. Neustrezno premikanje poveča tveganje za poškodbo žil, živcev, hrustanca in kosti.

      Pri izpahu s poškodbo ishiadičnega živca se pojavijo mravljinčenje, izguba občutka ali zmanjšana moč stopala. Motena prekrvavitev se kaže s hladnim, bledim ali modrikastim stopalom in zahteva takojšnjo medicinsko oskrbo.[1][3]
  • 03. Diagnostika in akutno zdravljenje izpaha kolka
    Akutna obravnava se začne z oceno življenjsko ogrožajočih poškodb, položaja noge, prekrvavitve in nevrološke funkcije. Slikovna diagnostika določi smer izpaha ter pridružene poškodbe kolka, medenice in stegnenice.

  • Rentgensko slikanje – potrdi izpah, smer premika glavice in večje pridružene zlome.
  • Urgentna repozicija – zdravnik namesti glavico stegnenice nazaj v sklepno ponvico pod ustrezno analgezijo, sedacijo ali anestezijo.
  • Kontrolno slikanje – po repoziciji preveri pravilen položaj sklepa.
  • Računalniška tomografija – pri odraslem travmatskem izpahu oceni zlome sklepne ponvice ali stegnenice, proste kostne delce in skladnost sklepnih površin.
  • Magnetna resonanca – v nadaljnji diagnostiki oceni labrum, sklepni hrustanec, vezi, mišice in zgodnje znake avaskularne nekroze.

    Repozicija mora biti izvedena čim prej. Zmanjšanje izpaha v prvih šestih urah je povezano z nižjim tveganjem za avaskularno nekrozo glavice stegnenice.[1][2]

    Operativno zdravljenje je indicirano, kadar zaprta repozicija ni uspešna, sklep po repoziciji ni stabilen ali so prisotni večji zlomi, prosti kostni delci oziroma pomembne poškodbe sklepnih struktur.[3]
  • 04. Fizioterapija in rehabilitacija po izpahu kolka
    Fizioterapija se začne po repoziciji, opravljeni slikovni diagnostiki in določitvi zdravniških omejitev. Program je prilagojen smeri izpaha, stabilnosti sklepa, načinu zdravljenja ter poškodbam kosti, hrustanca, labruma, živcev in mehkih tkiv.

  • Zaščita sklepa – upoštevamo navodila glede obremenjevanja noge, uporabe bergel in gibov, ki so v začetni fazi omejeni.
  • Povrnitev gibljivosti – z nadzorovanim gibanjem preprečujemo togost brez izzivanja položajev, ki ogrožajo stabilnost kolka.
  • Individualna terapevtska vadba – razvijamo moč glutealnih mišic, trupa in spodnjega uda ter izboljšujemo ravnotežje, nadzor medenice in stabilnost kolka.
  • Manualna terapija – po potrjeni stabilnosti sklepa obravnavamo omejitve okoliških mehkih tkiv in gibljivosti. Agresivnih mobilizacij ter prisilnih gibov proti smeri prvotnega izpaha ne izvajamo.
  • TECAR terapija – po zaključeni akutni medicinski oskrbi jo vključimo za podporo pri zmanjševanju bolečine in mišične napetosti ter pripravi na aktivno vadbo.
  • HiToP terapija – uporabljamo jo za podporo pri uravnavanju bolečine in aktivaciji oslabljenih mišičnih skupin.
  • Visokoenergijska laserska terapija HILT – po preverjanju kontraindikacij jo vključimo kot podporo pri zmanjševanju simptomov in obravnavi poškodovanih mehkih tkiv.
  • Učenje hoje – postopno zmanjšujemo uporabo bergel ter ponovno vzpostavljamo simetričen in varen vzorec hoje.
  • Vrnitev k delu in športu – obremenitve povečujemo na podlagi gibljivosti, mišične moči, ravnotežja, kakovosti gibanja in zdravniških omejitev.
  • 05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul
    V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo začnemo po zaključeni urgentni obravnavi, repoziciji sklepa in pregledu zdravniških navodil. Program prilagodimo vrsti izpaha, načinu zdravljenja ter stanju kosti, hrustanca, labruma, mišic in živcev.

  • Pregled zdravstvene dokumentacije – pregledamo izvide, slikovno diagnostiko, operativno poročilo in omejitve obremenjevanja.
  • Fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost, mišično moč, občutek, ravnotežje, nadzor medenice in kakovost hoje.
  • Individualni cilji – določimo jasne cilje, kot so samostojna hoja, varne stopnice, vrnitev na delo ali ponovna športna zmogljivost.
  • Individualni rehabilitacijski program – povežemo terapevtsko vadbo, manualno terapijo, učenje hoje ter TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
  • Spremljanje rezultatov – napredek preverjamo z meritvami.
  • Sodelovanje z zdravnikom – ob nepričakovanem poslabšanju, nevroloških znakih ali sumu na zaplet pacienta usmerimo na ponovni zdravniški pregled.

    Fizioterapijo po izpahu kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.

    Za termin rehabilitacije nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
  • 06. Pogosta vprašanja o izpahu kolka
    Ali je izpah kolka nujno stanje?
    Da. Travmatski izpah kolka zahteva takojšnjo medicinsko oskrbo in urgentno repozicijo. Ob sumu pokličite 112.

    Ali smem izpahnjen kolk naravnati sam?
    Ne. Premikanje in nestrokovno naravnavanje povečata tveganje za poškodbo žil, živcev, kosti, hrustanca in labruma. Poškodovano nogo pustite v najdenem položaju in počakajte na nujno medicinsko pomoč.

    Zakaj je hitra repozicija tako pomembna?
    Daljši čas izpaha povečuje tveganje za moteno prekrvavitev in avaskularno nekrozo glavice stegnenice. Cilj je izvedba repozicije v prvih šestih urah po poškodbi.[2]

    Kdaj se začne fizioterapija po izpahu kolka?
    Fizioterapija se začne po repoziciji, opravljeni slikovni diagnostiki in zdravniški določitvi omejitev. Prvi del obravnave vključuje zaščito sklepa, varno gibanje, aktivacijo mišic in učenje hoje z ustreznim pripomočkom.

    Ali je po izpahu vedno potrebna operacija?
    Ne. Enostaven izpah brez večjih zlomov se zdravi z zaprto repozicijo in rehabilitacijo. Operacija je indicirana pri neuspešni repoziciji, nestabilnem sklepu, večjih zlomih ali prostih delcih v sklepu.

    Kako dolgo traja rehabilitacija po izpahu kolka?
    Začetni rehabilitacijski cikel traja od 8 do 12 tednov. Vrnitev k teku, kontaktnemu športu in zahtevnemu fizičnemu delu temelji na celjenju pridruženih poškodb, povrnjeni mišični moči, stabilnosti kolka in zdravniški odobritvi, zato je lahko do popolne rehabilitacije potrebno več časa.

    Kateri zapleti sledijo izpahu kolka?
    Med pomembne zaplete sodijo avaskularna nekroza glavice stegnenice, posttravmatska artroza, poškodba ishiadičnega živca, nestabilnost sklepa in omejena gibljivost. Ortopedske kontrole in predpisano slikovno spremljanje so pomemben del nadaljnje obravnave.
    Poškodba kolka

    Avulzijski zlom
    kolka in medenice

    Avulzijski zlom kolka in medenice nastane, ko nenadna močna mišična kontrakcija odtrga del kosti na mestu narastišča tetive. Poškodba prizadene predvsem mladostnike z odprtimi rastnimi ploščami med tekom, sprintom, skokom, udarcem žoge ali hitro spremembo smeri.[1]

    Najpogostejša mesta poškodbe so sprednji zgornji in spodnji črevnični trn, sednična grča, črevnični greben ter mali trohanter. Značilni znaki so nenadna ostra bolečina, občutek poka, oteklina, podplutba, šepanje ter bolečina pri raztezanju ali aktivaciji poškodovane mišice.

    Rentgensko slikanje potrdi mesto in premik kostnega odlomka. Zdravljenje temelji na velikosti premika, mestu poškodbe in športnih zahtevah. Po zdravniški oceni sledi usmerjena rehabilitacija za povrnitev gibljivosti, mišične moči, teka, skokov in varne vrnitve v šport.[2][3]

    Ob nenadni močni bolečini, občutku poka, nezmožnosti obremenitve noge ali izrazitem šepanju je potreben zdravniški pregled in slikovna diagnostika. Do pregleda prekinite športno aktivnost in poškodovanega predela ne raztezajte.

    Anatomski prikaz avulzijskega zloma kolka in medenice
    01. Vrste in vzroki avulzijskih zlomov kolka
    Avulzijski zlom nastane, ko nenadna mišična sila odtrga kostni fragment na mestu narastišča tetive. Poškodba prizadene predvsem mladostnike, saj je apofiza pred zaključkom rasti šibkejša od mišice in tetive.[1]

  • Sprednji spodnji črevnični trn – poškodbo povzroči močna kontrakcija preme stegenske mišice med sprintom, skokom ali udarcem žoge.
  • Sprednji zgornji črevnični trn – avulzija nastane med hitrim tekom, eksplozivnim odrivom ali nenadno spremembo smeri.
  • Sednična grča – odtrganje na narastišču zadnjih stegenskih mišic nastane med pospeševanjem, šprintom ali sunkovitim predklonom z iztegnjenim kolenom.
  • Mali trohanter – poškodba nastane zaradi močne kontrakcije mišice iliopsoas pri dvigu noge, teku ali udarcu žoge.
  • Črevnični greben – poškodbo povzročijo sunkovite kontrakcije trebušnih mišic in mišic zunanje strani kolka.

    Tveganje povečujejo eksplozivni športni gibi, nezadostna priprava na obremenitev, hitra rast, predhodna bolečina v predelu apofize ter prezgodnje nadaljevanje treninga kljub simptomom.[2]
  • 02. Simptomi avulzijskega zloma kolka
    Avulzijski zlom se začne z nenadno ostro bolečino med sprintom, skokom, udarcem žoge ali hitro spremembo smeri. Športnik zazna pok oziroma občutek, da je v predelu kolka ali medenice nekaj počilo.

  • Nenadna lokalna bolečina v dimljah, sprednjem delu medenice, ob strani kolka ali pod zadnjico.
  • Prekinitev športne aktivnosti zaradi neposredne izgube moči in bolečine.
  • Šepanje ter bolečina med hojo, tekom in stopanjem po stopnicah.
  • Oteklina in podplutba v predelu odtrganega kostnega fragmenta.
  • Bolečina pri mišični aktivaciji med dvigom noge, iztegom kolena, upogibom kolena ali odrivom.
  • Bolečina pri raztezanju mišice, ki se pripenja na poškodovano apofizo.
  • Izrazita občutljivost na pritisk neposredno nad mestom poškodbe.

    Avulzijski zlom je brez slikovne diagnostike hitro zamenjan za nateg ali natrganje mišice. Nenaden nastanek bolečine, občutek poka in težave pri obremenitvi noge zahtevajo zdravniški pregled.[1][2]
  • 03. Pregled in diagnostika avulzijskega zloma
    Diagnostika se začne z natančnim opisom nastanka poškodbe in kliničnim pregledom. Zdravnik preveri mesto največje bolečine, sposobnost obremenitve noge, gibljivost kolka ter bolečino med aktivacijo in raztezanjem prizadete mišice.

  • Rentgensko slikanje je osnovna preiskava za določitev mesta, velikosti in premika kostnega fragmenta.
  • Magnetna resonanca prikaže poškodbo rastne plošče, kostni edem ter pridružene poškodbe mišic in tetiv, kadar rentgenska slika ne pojasni simptomov.
  • Računalniška tomografija natančno prikaže položaj odlomka in pomaga pri načrtovanju operativnega zdravljenja.
  • Fizioterapevtska ocena po postavljeni diagnozi izmeri gibljivost, mišično moč, vzorec hoje in funkcionalne omejitve, ki jih vključimo v rehabilitacijski program.

    Odločitev o konzervativnem ali operativnem zdravljenju temelji na mestu zloma, premiku kostnega fragmenta, simptomih, športnih zahtevah in morebitnem nezaraščanju. Enotna meja premika, ki bi sama določala operacijo, v strokovni literaturi ni potrjena, zato odločitev sprejme ortoped na podlagi celotne klinične slike.[1][3]
  • 04. Zdravljenje in fizioterapija avulzijskega zloma kolka in medenice


    Stabilni in manj premaknjeni avulzijski zlomi se zdravijo konzervativno. Začetna faza vključuje zaščito poškodovanega predela, omejitev športnih obremenitev in uporabo bergel v skladu z zdravniškimi navodili. Izraziteje premaknjen odlomek, nezaraščanje, trajna funkcionalna omejitev ali visoke športne zahteve zahtevajo ortopedsko presojo.
    [2][3]


    • Zaščita in postopno obremenjevanje – hojo in obremenitev noge povečujemo skladno z bolečino, zdravniškimi omejitvami in napredovanjem zaraščanja.
    • Individualna terapevtska vadba – najprej vzpostavimo nadzorovano gibljivost in aktivacijo mišic, nato razvijamo moč, ravnotežje, eksplozivnost ter sposobnost teka, skokov in sprememb smeri.
    • Manualna terapija – po potrjeni stabilnosti zloma obravnavamo omejitve sosednjih sklepov in mehkih tkiv. Neposrednega pritiska ali agresivnega raztezanja preko mesta zloma ne izvajamo.
    • TECAR terapija – v ustrezni fazi rehabilitacije jo vključimo za zmanjševanje bolečine in napetosti okoliških mišic ter za pripravo na aktivno vadbo.
    • HiToP terapija – uporabljamo jo za podporo pri obvladovanju bolečine in ponovni aktivaciji mišic po obdobju razbremenitve.
    • Visokoenergijska laserska terapija HILT – po zdravniški potrditvi stabilnosti jo usmerimo v boleča mehka tkiva kot dopolnilo aktivnemu rehabilitacijskemu programu.
    • Vrnitev v šport – najprej vključimo tek v ravni črti, nato pospeševanje, zaviranje, spremembe smeri, skoke in športno specifične naloge.

    Instrumentalne terapije ne nadomestijo zaraščanja kosti in progresivne vadbe. Vključimo jih z določenim terapevtskim ciljem, da pacient kakovostneje izvede aktivni del rehabilitacije.
    05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul
    V Centru fizioterapije Šepul rehabilitacijo začnemo po zdravniški diagnozi in določitvi omejitev obremenjevanja. Pregledamo izvide slikovne diagnostike ter program prilagodimo mestu zloma, športu in fazi zaraščanja.

  • Začetna fizioterapevtska ocena – izmerimo gibljivost kolka, mišično moč, vzorec hoje, ravnotežje in sposobnost varnega prenosa teže na poškodovano nogo.
  • Individualni načrt rehabilitacije – določimo jasne cilje za hojo, stopnice, tek, skoke in vrnitev v izbrani šport.
  • Aktivna rehabilitacija – z individualno terapevtsko vadbo postopno obnavljamo gibljivost, moč, koordinacijo in eksplozivnost.
  • Kombinirana fizioterapija – glede na ugotovitve povežemo manualno terapijo, TECAR terapijo, HiToP terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo HILT.
  • Spremljanje napredka – obremenitve povečujemo na podlagi gibljivosti, mišične moči, kakovosti gibanja in odziva po vadbi.
  • Testiranje pred vrnitvijo v šport – preverimo tek, pospeševanje, zaviranje, skoke, spremembe smeri in športno specifične naloge.

    Fizioterapijo po avulzijskem zlomu kolka in medenice izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.

    Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.

  • 06. Pogosta vprašanja o avulzijskem zlomu kolka
    Ali je avulzijski zlom enak nategu mišice?
    Ne. Pri nategu je poškodovana mišica oziroma tetiva, pri avulzijskem zlomu pa mišična sila odtrga kostni fragment. Razlikovanje zahteva klinični pregled in slikovno diagnostiko.

    Ali vsak avulzijski zlom zahteva operacijo?
    Ne. Stabilni in manj premaknjeni zlomi se zdravijo konzervativno z zaščito, postopnim obremenjevanjem in fizioterapijo. O operaciji odloči ortoped glede na mesto in premik odlomka, simptome, zaraščanje ter športne zahteve. [3]

    Kako dolgo traja rehabilitacija?
    Pri stabilnem, konzervativno zdravljenem zlomu načrtujemo vrnitev v polni športni trening v približno 8 do 12 tednih, ko so izpolnjena funkcionalna merila. Izrazitejši premik odlomka, poškodba sednične grče, nezaraščanje ali operativno zdravljenje zahtevajo daljšo rehabilitacijo.[2]

    Kdaj se začne fizioterapija?
    Fizioterapija se začne po postavljeni diagnozi in določitvi omejitev obremenjevanja. V začetni fazi ohranjamo varno gibljivost in mišično aktivacijo. Kot dopolnilne metode lahko izvajamo TECAR terapijo, HiToP terapijo in HILT za zmanjševanje bolečine, podporo mišični aktivaciji in kakovostnejše izvajanje aktivne rehabilitacije.

    Kdaj je vrnitev v šport varna?
    Vrnitev je varna, ko so hoja in vsakodnevne aktivnosti brez bolečine, gibljivost je obnovljena, mišična moč dosega zahtevano raven ter športnik brez simptomov izvede tek, sprint, skoke in spremembe smeri.
    Rehabilitacija po operaciji kolka

    Totalna endoproteza kolka

    Totalna endoproteza kolka oziroma TEP kolka je operacija, pri kateri kirurg obrabljeno ali poškodovano glavico stegnenice in sklepno ponvico nadomesti z umetnima komponentama. Poseg se izvaja pri napredovani artrozi, avaskularni nekrozi, vnetnih boleznih, displaziji in določenih zlomih kolka.

    Cilj operacije je zmanjšanje bolečine ter izboljšanje hoje, gibljivosti in samostojnosti. Načrtovana fizioterapija pred operacijo pripravi mišice in pacienta seznani z uporabo bergel, po operaciji pa sistematično obnavlja moč, ravnotežje in funkcijo kolka.[1][2]

    Rehabilitacijski program prilagodimo kirurškemu pristopu, načinu fiksacije proteze, zdravniškim omejitvam in funkcionalnim ciljem. Napredek usmerjamo od varnega vstajanja in hoje do stopnic, vsakodnevnih dejavnosti ter vrnitve k rekreaciji.

    Anatomski prikaz totalne endoproteze oziroma TEP kolka
    Anatomski prikaz poškodbe acetabularnega labruma kolka
    Poškodba kolka

    Poškodba labruma kolka

    Poškodba labruma kolka pomeni razpoko ali ločitev vezivno-hrustančnega obroča, ki obdaja sklepno ponvico. Labrum povečuje stabilnost kolka, ohranja tesnjenje sklepa in sodeluje pri razporejanju obremenitev.[1]

    Značilni simptomi so globoka bolečina v dimljah, bolečina med sedenjem, počepom ali zasukom kolka ter boleče klikanje, zatikanje ali občutek blokade. Poškodba je povezana z utesnitvenim sindromom kolka, displazijo, nenadno poškodbo in ponavljajočimi se športnimi obremenitvami.

    Spremembe labruma so prisotne tudi pri odraslih brez bolečine. Fizioterapevtska ocena zato preveri, ali se slikovni izvid ujema s simptomi, gibljivostjo in funkcionalnimi omejitvami. Na tej podlagi določimo individualni rehabilitacijski program.[2][3]

    Fizioterapija kolka

    Sindrom pokanja kolka

    Sindrom pokanja v kolku oziroma snapping hip syndrome označuje slišno ali tipno preskakovanje med gibanjem kolka. Nastane zaradi premikanja tetive preko kostne izbokline ali zaradi spremembe znotraj kolčnega sklepa.[1]

    Zunanji tip povzroča preskok iliotibialnega trakta ali mišice gluteus maximus preko velikega trohantra. Notranji tip izvira iz tetive iliopsoas in se občuti spredaj v dimljah. Sklepno preskakovanje je povezano s poškodbo labruma kolka, hrustanca ali prostim telesom v sklepu.

    Neboleče pokanje brez izgube funkcije ne zahteva zdravljenja. Boleče preskakovanje, zatikanje ali omejena gibljivost zahtevajo usmerjeno fizioterapevtsko oceno. Rehabilitacija zmanjša draženje, izboljša nadzor kolka in medenice ter vzpostavi zanesljivejše gibanje pri hoji, delu in športu.[2]

    Anatomski prikaz sindroma pokanja kolka
    Poškodba kolka

    Zlom kolka

    Zlom kolka pomeni zlom zgornjega dela stegnenice, predvsem vratu stegnenice ali trohanternega predela. Pri starejših nastane predvsem po padcu ob zmanjšani kostni gostoti, pri mlajših pa po prometni, športni ali drugi visokoenergijski poškodbi.[1][2]

    Značilni znaki so nenadna bolečina v kolku ali dimljah, nezmožnost obremenitve noge, omejeno gibanje ter skrajšan in navzven obrnjen položaj noge. Zlom kolka zahteva takojšnjo zdravniško diagnostiko, zdravljenje večine zlomov pa vključuje operativno stabilizacijo ali zamenjavo kolčnega sklepa.

    Fizioterapija se začne po operaciji in določitvi dovoljenih obremenitev. Zgodnja mobilizacija, progresivna vadba za moč in ravnotežje ter trening hoje zmanjšajo izgubo funkcije in pospešijo vrnitev k samostojnemu gibanju.[3][4]

    Po padcu z izrazito bolečino v kolku, nezmožnostjo vstajanja ali obremenitve noge ne poskušajte hoditi. Pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112.

    Zlom kolka oziroma zlom vratu stegnenice
    01. Vrste in vzroki zlomov kolka
    Zlom kolka je zlom zgornjega dela stegnenice. Vrsta in mesto zloma določata način operativnega zdravljenja, dovoljeno obremenjevanje noge ter potek rehabilitacije.[1][2]



  • Zlom vratu stegnenice – nastane znotraj sklepne ovojnice med glavico in preostalim delom stegnenice. Zdravljenje vključuje notranjo učvrstitev, delno protezo ali totalno endoprotezo kolka.
  • Intertrohanterni zlom – poteka skozi predel med velikim in malim trohantrom. Operativna stabilizacija omogoči zgodnje vstajanje in rehabilitacijo.
  • Subtrohanterni zlom – nastane pod trohanternim predelom stegnenice in zahteva stabilno operativno učvrstitev.
  • Osteoporotični oziroma nizkoenergijski zlom – pri starejših nastane predvsem po padcu z lastne višine zaradi zmanjšane kostne trdnosti.
  • Visokoenergijski zlom – pri mlajših nastane pri prometni nesreči, padcu z višine ali močnem neposrednem udarcu.

    Dejavniki tveganja – osteoporoza, predhodni padci, slabše ravnotežje, zmanjšana mišična moč, motnje vida, določena zdravila in neustrezno urejeno domače okolje povečujejo tveganje za zlom.
  • 02. Simptomi in opozorilni znaki zloma kolka
    Zlom kolka povzroči nenadno bolečino v kolku, dimljah ali zgornjem delu stegna. Simptomi se začnejo neposredno po padcu ali drugi poškodbi:

  • Izrazita bolečina v kolku, dimljah ali zgornjem delu stegna.
  • Nezmožnost vstajanja, hoje ali obremenitve noge.
  • Skrajšan in navzven obrnjen položaj noge pri premaknjenem zlomu.
  • Bolečina pri premikanju ali obračanju noge.
  • Oteklina, občutljivost ali podplutba v predelu kolka in stegna.
  • Nenadna izguba samostojnosti pri vstajanju, hoji in vsakodnevnih opravilih.

    Ohranjena sposobnost hoje zloma ne izključi. Pri nedislociranem oziroma skritem zlomu se bolečina stopnjuje med obremenjevanjem, prvi rentgenski posnetek pa zloma ne prikaže vedno.[1]


    Po padcu z bolečino v kolku, nezmožnostjo vstajanja ali izrazito bolečino med obremenitvijo ne poskušajte nadaljevati hoje. Pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112.
  • 03. Pregled, diagnostika in zdravljenje zloma kolka
    Sum na zlom kolka zahteva takojšen zdravniški pregled. Diagnoza temelji na opisu poškodbe, kliničnem pregledu in slikovni diagnostiki.

  • Klinični pregled – zdravnik oceni bolečino, položaj noge, sposobnost obremenitve, krvni obtok in nevrološko funkcijo.
  • Rentgensko slikanje – predstavlja prvo slikovno preiskavo za potrditev zloma in določitev njegovega položaja.
  • Magnetna resonanca ali računalniška tomografija – sledi ob močnem kliničnem sumu in negativnem rentgenskem izvidu.
  • Operativna stabilizacija – vključuje vijake, ploščo, dinamični kolčni vijak ali intramedularni žebelj glede na vrsto zloma.
  • Delna ali totalna proteza – pri izbranih zlomih vratu stegnenice ortoped izvede delno zamenjavo sklepa ali totalno endoprotezo kolka.
  • Obravnava kostnega zdravja – po nizkoenergijskem zlomu sledi ocena osteoporoze, prehrane, zdravil in tveganja za ponovni padec.

    Pri medicinsko stabilnem pacientu se operacija načrtuje na dan sprejema ali naslednji dan. Zgodnja operativna oskrba omogoči hitrejšo mobilizacijo in zmanjša posledice dolgotrajnega ležanja.[1][2]
  • 04. Fizioterapija in rehabilitacija po zlomu kolka
    Fizioterapija se začne v bolnišnici po operaciji in določitvi dovoljenega obremenjevanja noge. Osnovo rehabilitacije sestavljajo zgodnje vstajanje, trening hoje, progresivna vadba za moč, ravnotežje in funkcionalno samostojnost.[3][4]

  • Zgodnja mobilizacija – vstajanje in hoja z ustreznim pripomočkom se začneta takoj, ko zdravstveno stanje in navodila operaterja to dovoljujejo.
  • Trening hoje – vadimo varno uporabo hodulje, bergel ali palice, pravilno obremenjevanje noge, obračanje in premagovanje stopnic.
  • Z individualno terapevtsko vadbo izboljšujemo moč sprednjih stegenskih in glutealnih mišic, ravnotežje, vzdržljivost ter samostojnost pri vsakodnevnih opravilih.
  • Funkcionalni trening – vadimo vstajanje s stola, usedanje, obračanje, obuvanje, hojo po različnih podlagah in varno pobiranje predmetov.
  • Preprečevanje padcev – izboljšujemo ravnotežje, reakcijske sposobnosti in varnost pri gibanju ter svetujemo ureditev domačega okolja.
  • Manualna terapija – po ustreznem celjenju z manualno terapijo obravnavamo omejitve okoliških mehkih tkiv in sosednjih sklepov. Agresivnih mobilizacij sveže operiranega kolka ne izvajamo.
  • Po preverjanju kontraindikacij HiToP terapijo uporabimo za mišično stimulacijo in podporo pri aktivaciji oslabljene muskulature.
  • TECAR terapijo in lasersko terapijo HILT v poznejši fazi vključimo za podporo pri obravnavi bolečine in okoliških mehkih tkiv. Svežega zloma, nezaceljene rane in neposrednega operativnega področja s tema metodama ne obravnavamo.

    Napredek spremljamo z meritvami. Ob vztrajajočih funkcionalnih omejitvah rehabilitacijo nadaljujemo tudi po prvih 8 do 16 tednih.[3]
  • 05. Kako poteka rehabilitacija v Centru fizioterapije Šepul
    Ambulantno rehabilitacijo po zlomu kolka začnemo po odpustu iz bolnišnice, ko je pacient zdravstveno stabilen in so znana navodila operaterja glede obremenjevanja ter omejitev gibanja.

  • Pregled zdravstvene dokumentacije – preverimo vrsto zloma, izvedeni operativni poseg, dovoljeno obremenjevanje, stanje rane in navodila ortopeda.
  • Fizioterapevtska ocena – izmerimo bolečino, gibljivost, mišično moč, ravnotežje, sposobnost vstajanja, kakovost hoje in uporabo pripomočkov.
  • Individualni cilji – določimo konkretne cilje, kot so samostojno vstajanje, varna hoja brez pomoči, premagovanje stopnic ali vrnitev k delu in rekreaciji.
  • Aktivna rehabilitacija – pripravimo program individualne terapevtske vadbe, treninga hoje, ravnotežja in funkcionalnih nalog.
  • Manualna in instrumentalna podpora – glede na fazo celjenja vključimo manualno terapijo, HiToP terapijo, TECAR terapijo ali lasersko terapijo HILT.
  • Spremljanje napredka – program stopnjujemo na podlagi meritev mišične moči, hoje, ravnotežja, vstajanja in samostojnosti.
  • Preprečevanje ponovnega padca – izboljšujemo varnost gibanja in pripravimo dolgoročen program za ohranjanje mišične moči, ravnotežja in telesne aktivnosti.

    Rehabilitacijo po zlomu kolka izvajamo v Centru fizioterapije Šepul na Ravnah na Koroškem. Obravnava je namenjena tudi pacientom iz Prevalj, Dravograda, Mežice, Črne na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.

    Za termin nas pokličite na 040 782 014 ali izpolnite spletni obrazec za naročanje.
  • 06. Pogosta vprašanja o zlomu kolka
    Ali zlom kolka vedno zahteva operacijo?
    Večina zlomov kolka zahteva operativno zdravljenje. Vrsta posega je odvisna od mesta in premaknjenosti zloma, starosti, predhodne gibljivosti ter zdravstvenega stanja pacienta.

    Kdaj se začne fizioterapija po operaciji?
    Fizioterapija se začne v bolnišnici takoj, ko zdravstveno stanje in navodila operaterja dovolijo vstajanje. Zgodnja mobilizacija vključuje posedanje, vstajanje, prenos teže in hojo z ustreznim pripomočkom.[3]

    Koliko smem obremeniti operirano nogo?
    Dovoljeno obremenitev določi operater glede na vrsto zloma in način učvrstitve. Navodilo mora biti zapisano v odpustni dokumentaciji, fizioterapevtski program pa ga dosledno upošteva.

    Kako dolgo traja rehabilitacija po zlomu kolka?

    Prvi strukturirani rehabilitacijski cikel traja od 8 do 16 tednov. Rehabilitacijo nadaljujemo, dokler ostajajo pomembne omejitve mišične moči, ravnotežja, hoje ali samostojnosti.

    Ali po zlomu kolka vedno dobim totalno protezo?
    Ne. Zlom se zdravi z notranjo učvrstitvijo, delno protezo ali totalno endoprotezo kolka. Izbiro določi ortoped glede na vrsto zloma, stanje sklepa in funkcionalne potrebe pacienta.

    Ali so manualna terapija in aparature primerne po zlomu?
    Da, vendar šele v ustrezni fazi celjenja. Manualno terapijo, HiToP terapijo, TECAR terapijo in lasersko terapijo HILT izberemo glede na operativni poseg, stanje rane, kontraindikacije in terapevtski cilj. Metode predstavljajo podporo aktivni rehabilitaciji.

    Viri in literatura

    Avtor in strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt

    Zadnja posodobitev in strokovni pregled: 31. avgust 2026

    Vsebina je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega fizioterapevtskega ali zdravniškega pregleda. Bolečina v kolku, omejena gibljivost, preskakovanje, mravljinčenje in zmanjšana mišična moč imajo različne vzroke, zato način obravnave določimo na podlagi klinične ocene in ustrezne medicinske diagnostike. Po poškodbi, ob nezmožnosti obremenitve noge, vidni deformaciji, hitro naraščajoči bolečini, povišani telesni temperaturi ali nenadni izgubi občutka oziroma mišične moči je potreben takojšen zdravniški pregled.

    Artroza kolka

    1. Koc TA Jr, Cibulka M, Enseki KR, Gentile JT, MacDonald CW, Kollmorgen RC, Martin RL. Hip Pain and Mobility Deficits—Hip Osteoarthritis: Revision 2025. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2025;55(11):CPG1–CPG31. DOI: 10.2519/jospt.2025.0301
    2. Fang H, Zhang X, Wang J, Xing X, Shen Z, Cai G. The relationship between MRI-detected hip abnormalities and hip pain in hip osteoarthritis: a systematic review. Rheumatology International. 2024;44(10):1887–1896. DOI: 10.1007/s00296-024-05678-2

    Utesnitveni sindrom kolka (FAI)

    1. Griffin DR, Dickenson EJ, O'Donnell J, Agricola R, Awan T, Beck M, et al. The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. British Journal of Sports Medicine. 2016;50(19):1169–1176. DOI: 10.1136/bjsports-2016-096743
    2. Takla A, O'Donnell J, Voight M, Byrd T, Dienst M, Martin RR, et al. The 2019 International Society of Hip Preservation (ISHA) physiotherapy agreement on assessment and treatment of femoroacetabular impingement syndrome (FAIS): an international consensus statement. Journal of Hip Preservation Surgery. 2021;7(4):631–642. DOI: 10.1093/jhps/hnaa043

    Displazija kolka

    1. Jacobsen JS, O'Brien MJM, Doyle HK, Kemp J, Tønning LU, Reiman MP, Mechlenburg I, Heerey J. Understanding Adult Hip Dysplasia: Clinical Presentation, Assessment Techniques, and Exercise-Driven Management Strategies. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2026;56(7):382–398. DOI: 10.2519/jospt.2026.13860
    2. Schmitz MR, Murtha AS, Clohisy JC; ANCHOR Study Group. Developmental Dysplasia of the Hip in Adolescents and Young Adults. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2020;28(3):91–101. DOI: 10.5435/JAAOS-D-18-00533
    3. Disantis AE, Martin RL, Enseki K, Spaid V, McClincy M. Non-Operative Rehabilitation Principles for Use in Individuals with Acetabular Dysplasia: A North American Based Delphi Study. International Journal of Sports Physical Therapy. 2023;18(6):1331–1345. DOI: 10.26603/001c.89265
    4. Beltran LS. MR Imaging Evaluation of Hip Dysplasia in the Young Adult. Magnetic Resonance Imaging Clinics of North America. 2025;33(1):43–61. DOI: 10.1016/j.mric.2024.06.004
    5. Disantis AE, Ellis T, Kollmorgen R, Luck C, McClincy M, Shkoukani Z, Young D, Martin RR. Defining the Minimal Clinically Important Difference, Patient Acceptable Symptom State, and Maximal Outcome Improvement Values for Individuals with Acetabular Dysplasia Undergoing Non-Operative Management. International Journal of Sports Physical Therapy. 2026;21(8):737–745. DOI: 10.26603/001c.165039
    6. Disantis AE, Ruh E, Martin R, Enseki K, McClincy M. Rehabilitation Guidelines for Use Following a Periacetabular Osteotomy: A North American Based Delphi Consensus. International Journal of Sports Physical Therapy. 2022;17(6):1002–1015. DOI: 10.26603/001c.38043

    Sindrom hruškaste mišice in globoki glutealni sindrom

    1. Kizaki K, Uchida S, Shanmugaraj A, Aquino CC, Duong A, Simunovic N, Martin HD, Ayeni OR. Deep gluteal syndrome is defined as a non-discogenic sciatic nerve disorder with entrapment in the deep gluteal space: a systematic review. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy. 2020;28(10):3354–3364. DOI: 10.1007/s00167-020-05966-x
    2. Hopayian K, Danielyan A. Four symptoms define the piriformis syndrome: an updated systematic review of its clinical features. European Journal of Orthopaedic Surgery & Traumatology. 2018;28(2):155–164. DOI: 10.1007/s00590-017-2031-8

    Burzitis kolka

    1. Corvino A, Tagliati C, Ricci V, Corvino F, Tafuri D, Catalano O, Cocco G. Anatomy and Pathology of Anterior and Lateral Hip Compartments Bursae: An Ultrasound Structured Approach in Sports Medicine. Diagnostics. 2026;16(11):1731. DOI: 10.3390/diagnostics16111731
    2. Ruangchaijatuporn T, Gaetke-Udager K, Jacobson JA, Yablon CM, Morag Y. Ultrasound evaluation of bursae: anatomy and pathological appearances. Skeletal Radiology. 2017;46(4):445–462. DOI: 10.1007/s00256-017-2577-x

    Glutealna tendinopatija in GTPS

    1. Disantis A, Andrade AJ, Baillou A, et al. The 2022 International Society for Hip Preservation (ISHA) physiotherapy agreement on assessment and treatment of greater trochanteric pain syndrome (GTPS): an international consensus statement. Journal of Hip Preservation Surgery. 2023;10(1):48–56. DOI: 10.1093/jhps/hnac050
    2. Hilligsøe M, Rathleff MS, Olesen JL. Ultrasound Definitions and Findings in Greater Trochanteric Pain Syndrome: A Systematic Review. Ultrasound in Medicine & Biology. 2020;46(7):1584–1598. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2020.03.008

    Izpah (luksacija) kolka

    1. Benedick A, Lopas L, Daley E, Jang Y. Traumatic Hip Dislocation: Pediatric and Adult Evaluation and Management. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2024;32(14):637–646. DOI: 10.5435/JAAOS-D-23-01013
    2. Ahmed G, Shiraz S, Riaz M, Ibrahim T. Late versus early reduction in traumatic hip dislocations: a meta-analysis. European Journal of Orthopaedic Surgery & Traumatology. 2017;27(8):1109–1116. DOI: 10.1007/s00590-017-1988-7
    3. Mandell JC, Marshall RA, Weaver MJ, Harris MB, Sodickson AD, Khurana B. Traumatic Hip Dislocation: What the Orthopedic Surgeon Wants to Know. RadioGraphics. 2017;37(7):2181–2201. DOI: 10.1148/rg.2017170012
    4. Tarchichi J, Daher M, Sakr I, et al. Anterior hip dislocation: A current concepts review and proposal of management algorithm. Injury. 2024;55(2):111252. DOI: 10.1016/j.injury.2023.111252

    Avulzijski zlom kolka in medenice

    1. Singer G, Eberl R, Wegmann H, Marterer R, Kraus T, Sorantin E. Diagnosis and treatment of apophyseal injuries of the pelvis in adolescents. Seminars in Musculoskeletal Radiology. 2014;18(5):498–504. DOI: 10.1055/s-0034-1389267
    2. Di Maria F, Testa G, Sammartino F, Sorrentino M, Petrantoni V, Pavone V. Treatment of avulsion fractures of the pelvis in adolescent athletes: A scoping literature review. Frontiers in Pediatrics. 2022;10:947463. DOI: 10.3389/fped.2022.947463
    3. Molina LL, Block AM, Carsen S, Crepeau AE, Stavinoha TJ, Chau MM, Nepple JJ; PRiSM Hip Research Interest Group. Outcomes of Conservative Versus Surgical Treatment of Adolescent Pelvic and Hip Avulsion Fractures: A Systematic Review and Meta-Analysis. Journal of Pediatric Orthopaedics. 2026; spletna objava pred tiskom. DOI: 10.1097/BPO.0000000000003305

    Totalna endoproteza kolka (TEP kolka)

    1. Hannon CP, Goodman SM, Austin MS, et al. 2023 American College of Rheumatology and American Association of Hip and Knee Surgeons Clinical Practice Guideline for the Optimal Timing of Elective Hip or Knee Arthroplasty for Patients With Symptomatic Moderate-to-Severe Osteoarthritis or Advanced Symptomatic Osteonecrosis With Secondary Arthritis for Whom Nonoperative Therapy Is Ineffective. Arthritis & Rheumatology. 2023;75(11):1877–1888. DOI: 10.1002/art.42630
    2. Sara LK, Lewis CL. Rehabilitation Phases, Precautions, and Mobility Goals Following Total Hip Arthroplasty. HSS Journal. 2023;19(4):494–500. DOI: 10.1177/15563316231192980

    Poškodba labruma kolka

    1. Brinkman JC, Kunze KN, Monty TL, Sparks CA, Malloy P, Chahla J, Nho SJ. The Management of Acetabular Labral Tears: A Contemporary Review. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2026;19(1):52. DOI: 10.1007/s12178-026-10035-w
    2. Lee AJJ, Armour P, Thind D, Coates MH, Kang ACL. The prevalence of acetabular labral tears and associated pathology in a young asymptomatic population. The Bone & Joint Journal. 2015;97-B(5):623–627. DOI: 10.1302/0301-620X.97B5.35166
    3. Enseki KR, Bloom NJ, Harris-Hayes M, Cibulka MT, Disantis A, Di Stasi S, Malloy P, Clohisy JC, Martin RL. Hip Pain and Movement Dysfunction Associated With Nonarthritic Hip Joint Pain: A Revision. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2023;53(7):CPG1–CPG70. DOI: 10.2519/jospt.2023.0302

    Sindrom pokanja v kolku

    1. Walker P, Ellis E, Scofield J, Kongchum T, Sherman WF, Kaye AD. Snapping Hip Syndrome: A Comprehensive Update. Orthopedic Reviews. 2021;13(2):25088. DOI: 10.52965/001c.25088
    2. Yen YM, Lewis CL, Kim YJ. Understanding and Treating the Snapping Hip. Sports Medicine and Arthroscopy Review. 2015;23(4):194–199. DOI: 10.1097/JSA.0000000000000095

    Zlom kolka

    1. National Institute for Health and Care Excellence (NICE). Hip fracture: management. NICE Clinical Guideline CG124. Objavljeno 2011; posodobljeno 2023. Klinične smernice NICE
    2. Switzer JA, O'Connor MI. AAOS Management of Hip Fractures in Older Adults Evidence-Based Clinical Practice Guideline. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons. 2022;30(20):e1297–e1301. DOI: 10.5435/JAAOS-D-22-00273
    3. McDonough CM, Harris-Hayes M, Kristensen MT, Overgaard JA, Herring TB, Kenny AM, Mangione KK. Physical Therapy Management of Older Adults With Hip Fracture: Clinical Practice Guidelines. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy. 2021;51(2):CPG1–CPG81. DOI: 10.2519/jospt.2021.0301
    4. Handoll HHG, Cameron ID, Mak JCS, Panagoda CE, Finnegan TP. Multidisciplinary Rehabilitation for Older People With Hip Fractures. Cochrane Database of Systematic Reviews. 2021;(11):CD007125. DOI: 10.1002/14651858.CD007125.pub3