/
CENTER FIZIOTERAPIJE ŠEPUL

Sindrom tarzalnega tunela

Sindrom tarzalnega tunela je utesnitev tibialnega živca oziroma njegovih vej ob notranji strani gležnja. Povzroča lahko pekočo bolečino, mravljinčenje ali spremenjen občutek v podplatu in prstih. Težave se lahko povečajo pri daljši hoji ali stanju.[1][2]

OPREDELITEV

Kaj je sindrom tarzalnega tunela?

Tarzalni tunel je ozek kostno-vezivni prehod za in nekoliko pod notranjim gležnjem. Skozenj potekajo tetive, žile in tibialni živec oziroma nervus tibialis. Prehod prekriva čvrst vezivni trak, imenovan fleksorni retinakulum.[2]

Sindrom nastane, kadar je tibialni živec ali katera od njegovih vej utesnjena v območju tega prehoda. Razporeditev težav je odvisna od prizadete veje, zato vsi pacienti nimajo enakih simptomov.[2]

Vsaka bolečina ali mravljinčenje v stopalu še ne pomeni sindroma tarzalnega tunela. Pri pregledu razlikujemo tudi plantarni fasciitis, živčne težave, ki izvirajo iz ledvene hrbtenice, in druge možne vzroke. Za izbiro obravnave je pomembna povezava med potekom simptomov in ugotovitvami pregleda.[2]

VZROKI

Zakaj nastane sindrom tarzalnega tunela?

Vzrok je povečan pritisk na tibialni živec oziroma njegove veje. K temu lahko prispevajo:

  • Oteklina po poškodbi, na primer po zvinu gležnja.
  • Spremembe, ki zavzamejo prostor v tunelu – ganglijska cista, razširjene vene, spremembe ob tetivah ali kostni izrastki.
  • Položaj in obremenjevanje stopala – pri nekaterih ljudeh lahko vplivata na pritisk in napetost v območju živca.[1]

Upoštevamo tudi predhodne operacije, brazgotine in spremljajoče bolezni. Plosko stopalo ali sladkorna bolezen sama po sebi ne potrjujeta tarzalnega tunela. Pri nekaterih pacientih jasnega vzroka ne ugotovimo.[2]

SIMPTOMI

Kateri simptomi so značilni?

Značilni so pekoča bolečina, mravljinčenje ali odrevenelost ob notranjem gležnju, v podplatu oziroma prstih. Težave se lahko povečajo med hojo, daljšim stanjem ali po aktivnosti.[1]

  • Pekoč ali elektrizirajoč občutek v stopalu.
  • Spremenjen občutek pri dotiku ali obremenjevanju.
  • Pri pomembnejši prizadetosti tudi oslabelost mišic stopala. Dolgotrajne težave so lahko prisotne tudi v mirovanju.[7]

Razporeditev simptomov, tudi prizadetost pete, je odvisna od živčnih vej. Samo mesto bolečine ne zadostuje za diagnozo.[2]

RAZLIKOVANJE TEŽAV

Tarzalni tunel, plantarni fasciitis ali težave iz hrbtenice?

Bolečina v podplatu ima lahko različne vzroke. Pri pregledu razlikujemo predvsem:

  • Plantarni fasciitis – pogosto boli pod peto ob prvih korakih zjutraj ali po počitku. Trn v peti je kostna najdba in sam ne pojasni izvora težav.[3]
  • Živčne težave iz ledvene hrbtenice – simptomi v stopalu so lahko povezani s prizadetostjo živčne korenine, zato po potrebi pregledamo tudi hrbtenico in celotno nogo.[2]
  • Periferno polinevropatijo – širšo prizadetost živcev, na primer ob sladkorni bolezni. Posebej pomembna je pri težavah v obeh stopalih.[4]

Mravljinčenje še ne pomeni, da je živec utesnjen prav ob gležnju. Drugi možni vzroki so predstavljeni tudi na strani bolečine v gležnju in stopalu.

OPOZORILNI ZNAKI

Kdaj je potreben hiter zdravniški pregled?

Ob novi ali naraščajoči izgubi občutka, oslabelosti stopala ali motnjah ravnotežja se čim prej posvetujte z zdravnikom. Pregled potrebuje tudi rana na stopalu, ki se ne celi, posebej ob sladkorni bolezni.[4]

Nujno pomoč poiščite:

  • Če stopalo nenadoma postane hladno, bledo ali modro, zlasti ob močni bolečini, izgubi občutka ali gibanja. To lahko kaže na motnjo prekrvitve.[6]
  • Ob hudi bolečini, nezmožnosti hoje ali vidni deformaciji stopala po poškodbi.[5]

Ne čakajte do naslednjega fizioterapevtskega termina. Ob nenadni hudi prizadetosti ali če ne morete varno do nujne pomoči, pokličite 112.

DIAGNOSTIKA

Kako poteka diagnostika in kdaj potrebujem EMG ali slikanje?

Diagnoza temelji na pogovoru in kliničnem pregledu. Preverimo razporeditev simptomov, občutek, mišično moč, gibanje stopala ter morebitno oteklino ali zatrdlino. Tinelov znak in drugi provokacijski testi pregled dopolnjujejo; posamezen test diagnoze ne potrdi.[2]

Meritve prevajanja živcev in po potrebi igelni EMG pomagajo oceniti živčno delovanje ter razlikovati druge vzroke. Normalen elektrodiagnostični izvid sindroma tarzalnega tunela ne izključi.[2]

Ultrazvok ali MRI lahko uporabimo za iskanje ciste, sprememb ob tetivah ali drugega vzroka utesnitve. Potrebo po preiskavah presodi zdravnik, izvide pa razlagamo skupaj s simptomi in pregledom.[2]

ZDRAVLJENJE

Kako zdravimo sindrom tarzalnega tunela?

Zdravljenje prilagodimo vzroku utesnitve in stopnji prizadetosti. Kadar ni pomembne mišične oslabelosti ali drugega razloga za prednostno specialistično obravnavo, pogosto začnemo z nekirurškimi ukrepi.[7]

  • Prilagoditev obremenitev in obutve – zmanjšamo dejavnosti ali pritisk, ki izrazito povečujejo težave.
  • Fizioterapija in prilagojena vadba za izboljšanje gibanja in funkcije.
  • Vložki ali druga podpora stopalu, kadar ustrezajo ugotovitvam pregleda.
  • Zdravniška obravnava spremljajoče bolezni, zdravil ali morebitnega injekcijskega zdravljenja.[7]

Če je ugotovljena cista ali druga sprememba, ki utesnjuje živec, je potrebna tudi presoja njenega zdravljenja.[1] Napredek spremljamo po simptomih, občutku, moči in zmožnosti hoje.

FIZIOTERAPIJA IN VADBA

Kako potekata fizioterapija in vadba?

Manualno terapijo povezujemo z individualno terapevtsko vadbo. Izbrane tehnike uporabimo za spremljajoče omejitve gibanja in mišične težave, program pa prilagodimo odzivu stopala.[8]

  • Vaje za gibljivost in mišično zmogljivost stopala, gležnja ter po potrebi drugih delov noge.
  • Nežne vaje za drsenje tibialnega živca, kadar so primerne glede na pregled.
  • Vadba ravnotežja in koordinacije ter postopno povečevanje zahtevnosti hoje in drugih dejavnosti.[8]

Manjša randomizirana raziskava je pokazala izboljšanje simptomov in funkcije ob dodani mobilizaciji živca k domači vadbi. Ugotovitve podpirajo njeno uporabo pri izbranih pacientih.[9]

Vaj ne izvajamo s siljenjem skozi naraščajoče mravljinčenje ali odrevenelost. Ob poslabšanju jih prilagodimo; ob novi oslabelosti je potrebna zdravniška ocena.

OPERATIVNO ZDRAVLJENJE

Kdaj pride v poštev operacija?

O operaciji presodi specialist. V poštev pride predvsem pri pomembnih vztrajnih težavah kljub ustrezni nekirurški obravnavi. Poseg lahko vključuje kirurško sprostitev živca.[10]

Če živec utesnjuje ganglij ali druga prostorska sprememba, lahko zdravljenje vključuje tudi odstranitev te spremembe.[11] Pomembna mišična oslabelost zahteva prednostno specialistično presojo.[7]

Izid ni zagotovljen in ni enotnega roka okrevanja. Po posegu upoštevamo navodila operaterja glede rane, obremenjevanja in začetka vadbe. Rehabilitacijo prilagajamo celjenju in odzivu živca.

FIZIOTERAPIJA NA KOROŠKEM

Kako vam pomagamo v Centru fizioterapije Šepul?

V Centru fizioterapije Šepul vam pomagamo oblikovati jasen načrt obravnave. Cilji so manj težav pri hoji in stanju, boljše gibanje stopala ter lažje opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Obravnava lahko vključuje:

  • Individualno fizioterapevtsko oceno in pregled razpoložljivih izvidov.
  • Manualno terapijo za izbrane omejitve gibanja in spremljajoče mišične težave.
  • Individualno terapevtsko vadbo ter po presoji nežne vaje za drsenje živca.[8]
  • Praktična navodila za doma, prilagoditev obremenitev in svetovanje o obutvi.
  • Spremljanje napredka glede na simptome, moč in dejavnosti, ki so vam pomembne.

V centru izvajamo tudi visokoenergijsko lasersko terapijo – HILT, TECAR terapijo, HiToP terapijo in terapijo z udarnimi valovi – ESWT. O vključitvi dodatnega postopka odločamo glede na ugotovljene spremljajoče težave, njegov namen in primernost. 

Vas pekoča bolečina ali mravljinčenje v stopalu omejujeta pri hoji in delu? Naročite se na fizioterapevtski pregled ali pokličite 040 782 014. Ob opozorilnih znakih najprej poiščite zdravniško pomoč.

ZAKAJ IZBRATI CENTER FIZIOTERAPIJE ŠEPUL

Fizioterapija sindroma tarzalnega tunela na Koroškem

Individualna fizioterapevtska ocena – obravnavo načrtujemo glede na simptome, klinične ugotovitve, funkcionalne omejitve in vaše cilje.
Aktiven pristop k rehabilitaciji – poudarek dajemo postopnemu vračanju gibanja, mišične zmogljivosti in sposobnosti za vsakodnevne, delovne ali športne obremenitve.
Kombinacija terapevtskih pristopov – glede na ugotovitve lahko obravnava vključuje individualno terapevtsko vadbo, manualno terapijo in druge smiselne podporne metode.
Prepoznavanje kompleksnejših težav – kadar klinična slika kaže na možnost pomembnejše nevrološke ali druge patologije, priporočimo ustrezno nadaljnjo zdravniško oziroma specialistično diagnostiko.
Rehabilitacija glede na vaše cilje – program prilagodimo vrnitvi k delu, športu, rekreaciji ali drugim dejavnostim, ki so za vas pomembne.
Fizioterapija na Ravnah na Koroškem – obravnavamo tudi paciente iz Slovenj Gradca, Prevalj, Mežice, Dravograda, Črne na Koroškem, Mislinje in drugih krajev na Koroškem.

01. Ali je tarzalni tunel enako kot plantarni fasciitis?

Ne. Tarzalni tunel pomeni utesnitev živca, plantarni fasciitis pa težave plantarne fascije. Pri slednjem je značilna bolečina pod peto ob prvih korakih po počitku. Za razlikovanje je potreben pregled.[3]

02. Ali normalen EMG izključi tarzalni tunel?

Ne. Normalen elektrodiagnostični izvid sindroma ne izključi. Rezultat je treba povezati s simptomi in kliničnim pregledom.[2]

03. Ali lahko s temi težavami hodim?

Hojo prilagodimo odzivu simptomov. Daljšo razdaljo lahko razdelimo na krajše dele in zmanjšamo dejavnosti, ki težave izrazito povečujejo. Ob naraščajoči odrevenelosti ali novi oslabelosti je potreben pregled.[8]

04. Ali lahko pomagata manualna terapija in vadba?

Pri izbranih pacientih lahko pomagata izboljšati gibanje in funkcijo. Nežna mobilizacija živca lahko dopolni program; izbira je odvisna od pregleda in vzroka težav.[9]

05. Ali tarzalni tunel vedno zahteva operacijo?

Ne. Pogosto najprej uporabimo nekirurško obravnavo. Specialist operacijo presodi ob vztrajnih pomembnih težavah, oslabelosti ali spremembi, ki utesnjuje živec.[7]

06. Koliko časa traja okrevanje?

Enotnega roka ni. Potek je odvisen od vzroka, stopnje živčne prizadetosti in odziva na zdravljenje. Napredek ocenjujemo po simptomih in funkciji, ne samo po številu obiskov.[7]

Avtorstvo

Avtor: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt.
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio, Ravne na Koroškem.

Klemen Šepul je fizioterapevt in lastnik Centra fizioterapije Šepul. Ukvarja se z individualno obravnavo mišično-skeletnih težav, rehabilitacijo po poškodbah in operacijah ter terapevtsko vadbo. Obravnavo prilagaja ugotovitvam pregleda, zmožnostim in ciljem posameznika.

Center deluje na naslovu Dobja vas 122, 2390 Ravne na Koroškem. Kontakt in naročanje.

Strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt.
Datum strokovnega pregleda: 5.10.2026.

Strokovno opozorilo

Vsebina je namenjena splošnemu informiranju o sindromu tarzalnega tunela in ne nadomešča individualnega zdravniškega ali fizioterapevtskega pregleda. Bolečina in mravljinčenje v stopalu imata lahko različne vzroke. Diagnozo in izbiro obravnave je treba prilagoditi simptomom, ugotovitvam pregleda in zdravstvenemu stanju posameznika. Ob opozorilnih znakih poiščite ustrezno zdravniško pomoč. Po operaciji imajo prednost navodila operaterja.

Viri in strokovna literatura

  1. American College of Foot and Ankle Surgeons. Tarsal Tunnel Syndrome. Foot Health Facts. Vir.
  2. Harrah W, Leavitt L, Wingard A, Eickmeyer S. Tarsal Tunnel Syndrome. AAPM&R, PM&R KnowledgeNow. Posodobljeno 30. aprila 2025. Vir.
  3. American Academy of Orthopaedic Surgeons. Plantar Fasciitis and Bone Spurs. OrthoInfo. Vir.
  4. NHS. Peripheral neuropathy. Vir.
  5. NHS. Pain in the bottom of the foot. Pregledano 11. septembra 2025. Vir.
  6. British Orthopaedic Foot & Ankle Society. Acute Ischaemia of the Foot. BOFAS Hyperbook. Vir.
  7. Cleveland Clinic. Tarsal Tunnel Syndrome. Vir.
  8. Brence J. Physical Therapy Guide to Tarsal Tunnel Syndrome. American Physical Therapy Association, ChoosePT. Posodobljeno 8. maja 2023. Vir.
  9. Leblebicier MA, Yaman F, Saracoglu I, Ozkaya DB. The effects of tibial nerve mobilization in patients with tarsal tunnel syndrome: A randomized controlled trial. Eur J Integr Med. 2022;56:102201. Raziskava.
  10. Sammarco GJ, Chang L. Outcome of surgical treatment of tarsal tunnel syndrome. Foot Ankle Int. 2003;24(2):125–131. Raziskava.
  11. Sung KS, Park SJ. Short-term operative outcome of tarsal tunnel syndrome due to benign space-occupying lesions. Foot Ankle Int. 2009;30(8):741–745. Raziskava.