Teniški komolec –
Teniški komolec je boleča težava tetiv na zunanji strani komolca. Pogosto povzroča bolečino pri prijemanju, dvigovanju predmetov in obremenjevanju zapestja. Pojavi se tudi pri ljudeh, ki tenisa ne igrajo.[1]
Hitro do informacij, ki vas zanimajo
Kaj je teniški komolec?
Teniški komolec oziroma lateralna tendinopatija komolca opisuje težave tetiv iztegovalk zapestja ob njihovem narastišču na zunanji strani komolca. Pogosto je vključena tetiva kratke radialne iztegovalke zapestja, imenovane tudi ECRB. Ta mišica sodeluje pri iztegovanju in stabilizaciji zapestja med uporabo roke.[1]
Na izvidih lahko zasledite izraz lateralni epikondilitis. Pri dolgotrajnih težavah pa vzroka bolečine ni smiselno razlagati samo kot vnetje. Upoštevamo tudi spremembe tetive, mišično funkcijo in način obdelave bolečinskih dražljajev.[2]
Vsaka bolečina na zunanji strani komolca še ni teniški komolec. Podobne težave lahko izvirajo iz sklepa, draženja živca ali vratne hrbtenice. Za izbiro obravnave je pomemben usmerjen klinični pregled.[1]
Zakaj nastane teniški komolec?
Teniški komolec se lahko razvije ob ponavljajočem prijemanju, dvigovanju in obremenjevanju zapestja. Pogosto je povezan z dejavnostmi, pri katerih mišice podlakti dalj časa ali večkrat zapored opravljajo podobno nalogo.[3]
Težave se lahko pojavijo pri:
- Ročnem delu – uporabi orodja, vijačenju, barvanju ali prenašanju predmetov.
- Športu – zlasti pri športih z loparjem in dejavnostih z močnim prijemom.
- Vsakodnevnih opravilih – vrtnarjenju, gospodinjskem delu ali drugih ponavljajočih se obremenitvah roke.[3]
Težave pogosto nastajajo postopno. Pri pregledu upoštevamo obseg obremenitev, spremembe dejavnosti in odziv simptomov. Včasih jasnega sprožilca ni mogoče določiti.[1]
Kateri so simptomi teniškega komolca?
Značilna je bolečina na zunanji strani komolca, ki se poveča pri uporabi roke. Lahko se širi po podlakti.[1]
- Bolečina pri prijemanju in dvigovanju, na primer skodelice, torbe ali orodja.
- Občutljivost na pritisk ob zunanjem kostnem izrastku komolca.
- Bolečina pri iztegovanju zapestja oziroma obremenitvi mišic podlakti.
- Slabši prijem, ki je lahko povezan z bolečino.[1]
Mravljinčenje, izguba občutka ali izrazito slabšanje mišične moči zahtevajo preverjanje drugih možnih vzrokov.[7]
Teniški komolec, golfski komolec ali težave z živcem?
Mesto bolečine in spremljajoči simptomi pomagajo usmeriti pregled. Različne težave komolca se lahko prekrivajo, zato jih ne razlikujemo samo po enem bolečem gibu.
- Teniški komolec – bolečina je predvsem na zunanji strani komolca in se pogosto poveča pri prijemanju ali iztegovanju zapestja.[1]
- Golfski komolec – bolečina je predvsem na notranji strani komolca, ob narastišču mišic, ki upogibajo zapestje in prste.[4]
- Sindrom kubitalnega kanala – prizadetost ulnarnega živca lahko povzroča mravljinčenje ali odrevenelost mezinca in dela prstanca ter oslabelost roke.[5]
- Težave, povezane z vratom – ob širjenju bolečine po roki ali nevroloških simptomih preverimo tudi cervikalno radikulopatijo in druge težave vratne hrbtenice.[1]
Več o drugih možnih vzrokih najdete na strani bolečine v komolcu.
Kdaj je potreben zdravniški pregled?
Poškodbe, okužbe in nevroloških težav ne pripisujemo samodejno teniškemu komolcu.
- Po poškodbi poiščite nujno oceno, če je komolec deformiran, je bolečina zelo močna ali roke ne morete premikati.
- Še isti dan poiščite zdravniško pomoč ob izraziti oteklini, rdečini ali vročem komolcu skupaj z vročino oziroma mrzlico.
- Ob novi ali hitro napredujoči oslabelosti, izgubi občutka ali izrazitem mravljinčenju poiščite hitro zdravniško oceno.[6]
Nenadna bolečina v roki skupaj s pritiskom ali stiskanjem v prsih zahteva nujno pomoč – pokličite 112.[6]
Če težave vztrajajo, se stopnjujejo ali vas vse bolj omejujejo, se dogovorite za pregled. Ob opozorilnih znakih ne čakajte na naslednji fizioterapevtski termin.
Kako poteka diagnostika teniškega komolca?
Diagnoza teniškega komolca temelji predvsem na pogovoru in kliničnem pregledu. Pomembno je povezati značilnosti bolečine z odzivom na obremenitev in preveriti druge možne vzroke.[7]
- Pogovor – potek težav, delo, šport in omejitve.
- Pregled – gibljivost in občutljivost komolca.
- Obremenitveni testi – odziv pri prijemanju in iztegovanju zapestja.
- Ocena funkcije – moč prijema in zmožnost uporabe roke.
- Širši pregled – po potrebi vrat, rama in živčevje.[2]
Ultrazvok ali MRI nista nujna pri vsakem pacientu. Dodatne preiskave pridejo v poštev predvsem ob nejasni diagnozi ali sumu na drugo spremembo; o njih odloča zdravnik.[7]
Kako zdravimo teniški komolec?
Začetna obravnava je običajno nekirurška. Cilj je zmanjšati težave in izboljšati uporabo roke pri dejavnostih, ki so vam pomembne.[1]
Začnemo s prilagoditvijo obremenitev: zmanjšamo najbolj dražeče naloge, uvedemo premore in poiščemo lažji način prijemanja ali dvigovanja. Dolgotrajna popolna neuporaba roke praviloma ni cilj. Postopno vključujemo prilagojeno vadbo in fizioterapijo.[8]
Trak za komolec ali opornica lahko nekaterim olajša posamezne dejavnosti. Smiselnost ocenimo po odzivu; uporaba podpore ne nadomesti rehabilitacije.[8]
O zdravilih za lajšanje bolečine se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.[8] Kortikosteroidne injekcije niso rutinsko priporočena rešitev za teniški komolec; smernice BESS jih zaradi slabših poznejših izidov odsvetujejo.[7]
Ob vztrajnih težavah kljub ustrezni obravnavi specialist ponovno oceni diagnozo in možnosti zdravljenja. Operacija ni prvi korak in zahteva individualno presojo.[1]
Kako pomagata manualna terapija in vadba?
Manualno terapijo povezujemo z aktivnim delom rehabilitacije. Izbrane mobilizacije komolca lahko v kombinaciji z vadbo kratkoročno zmanjšajo težave in olajšajo uporabo roke. Njihov učinek preverjamo z gibanjem in prijemom.[9]
Pri spremljajočih mišičnih težavah lahko po pregledu vključimo tudi postopke za mehka tkiva oziroma trigger point terapijo.
Individualna terapevtska vadba vključuje postopno obremenjevanje iztegovalk zapestja. Glede na zmožnosti izberemo statično zadrževanje, dvigovanje ali nadzorovano spuščanje bremena. Nobena od teh oblik ni obvezna za vse paciente.[2]
Program povežemo z nalogami, kot so prijemanje, prenašanje in uporaba orodja. Zahtevnost prilagajamo odzivu med vajami in po njih; ob izrazitem ali vztrajnem poslabšanju prilagodimo obremenitev.[2]
Vaje vam pokažemo in pripravimo izvedljiva navodila za doma. Napredek spremljamo tudi po tem, kaj z roko ponovno zmorete.
Kdaj vključimo ESWT, laser in druge metode?
Dodatne metode izbiramo glede na pregled, cilj obravnave in odziv posameznika. Pomembno je, da vam pojasnimo njihovo pričakovano korist in omejitve.
- Udarni valovi – ESWT – v centru uporabljamo radialne udarne valove EMS DolorClast.
- Visokoenergijska laserska terapija – HILT – možna dopolnitev obravnave za lajšanje bolečine in izboljšanje uporabe roke. Randomizirana raziskava kaže izboljšanje nekaterih simptomov in funkcije v spremljanju; tega ne enačimo z dokazano obnovo tetive.[11]
- TECAR terapija – lahko jo vključimo kot dopolnilni postopek. Raziskava iz leta 2026 pri 47 pacientih je pokazala večje zmanjšanje bolečine pri vsakodnevnih dejavnostih ob dodatku TECAR vadbi in podpori za komolec. [12]
Po presoji lahko uporabimo tudi kineziotaping kot začasno podporo med dejavnostmi.[2] Nadaljevanje dodatnega postopka povežemo z njegovim učinkom. Ob tem ohranimo dogovor o obremenitvah, vadbo in navodila za uporabo roke.
Kako vam pomagamo v Centru fizioterapije?
V Centru fizioterapije Šepul vam pri teniškem komolcu oblikujemo jasen načrt rehabilitacije. Cilji so manj bolečine, lažji prijem in dvigovanje ter postopna vrnitev k delu, rekreaciji ali športu.
Obravnavo prilagodimo vašim težavam in dejavnostim. Vključuje lahko:
- Individualno fizioterapevtsko oceno – preverimo omejitve ter pregledamo razpoložljive izvide.
- Manualno terapijo – primerne postopke povežemo z vadbo in spremljamo odziv.
- Individualno terapevtsko vadbo – program postopno usmerjamo v obremenitve, ki jih potrebujete pri delu in športu.
- HILT laser ali TECAR terapijo po presoji – ob upoštevanju primernosti in omejitev dodatnih metod.
- Praktična navodila za doma – izvedbo vaj, prilagoditev prijema in dogovor o obremenitvah.
- Spremljanje napredka – po spremembah bolečine in zmožnostih pri vsakodnevnih opravilih.
Načrt prilagodimo vašemu življenju. Skupaj določimo konkretne cilje, kot so lažje delo z orodjem, dvigovanje predmetov ali vračanje k športu.
Vas komolec omejuje pri delu ali vsakodnevnih opravilih? Naročite se na fizioterapevtski pregled ali pokličite 040 782 014. Ob opozorilnih znakih najprej poiščite ustrezno zdravniško pomoč.
Fizioterapija teniškega komolca na Koroškem
01. Ali lahko dobim teniški komolec, če ne igram tenisa?
Da. Težave se lahko pojavijo tudi pri ročnem delu, vrtnarjenju in drugih ponavljajočih se obremenitvah roke.[3]
02. Koliko časa traja okrevanje?
Potek je različen. Težave lahko trajajo več mesecev, pri nekaterih tudi več kot leto. Napredek ocenjujemo po zmanjšanju bolečine in lažji uporabi roke; vnaprej ne določamo enakega roka za vse.[3]
03. Ali moram roko popolnoma spočiti?
Običajno prilagodimo predvsem dejavnosti, ki najbolj povečujejo bolečino, in uvedemo premore. Sledi postopna vrnitev k primernim obremenitvam in vadbi.[8]
04. Katere vaje so najboljše pri teniškem komolcu?
Izbrane mobilizacije skupaj z vadbo lahko kratkoročno olajšajo težave. Učinek preverimo pri prijemanju in gibanju ter nadaljnjo obravnavo prilagodimo odzivu.[9]
05. Ali pred fizioterapijo potrebujem ultrazvok ali MRI?
Ne vedno. Diagnoza je predvsem klinična. Dodatne preiskave so smiselne ob nejasni diagnozi ali sumu na drugo težavo; o njih odloča zdravnik.[7]
06. Ali teniški komolec zahteva operacijo?
Običajno ne. Začetna obravnava je nekirurška. Ob vztrajnih težavah specialist ponovno oceni diagnozo in možnosti zdravljenja.[1]
Avtorstvo
Avtor: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt.
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio, Ravne na Koroškem.
Klemen Šepul je fizioterapevt in lastnik Centra fizioterapije Šepul. Ukvarja se z individualno obravnavo mišično-skeletnih težav, rehabilitacijo po poškodbah in operacijah ter terapevtsko vadbo. Pri težavah komolca povezuje fizioterapevtsko oceno, izbrane manualne postopke in aktivno rehabilitacijo.
Center deluje na naslovu Dobja vas 122, 2390 Ravne na Koroškem. Obravnava je dostopna tudi pacientom iz drugih krajev Koroške. Kontakt in naročanje.
Strokovni pregled: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt.
Datum strokovnega pregleda: 9.10.2026.
Strokovno opozorilo
Vsebina je namenjena splošnemu informiranju o teniškem komolcu in ne nadomešča individualnega zdravniškega ali fizioterapevtskega pregleda. Bolečina v komolcu ima lahko različne vzroke. Diagnozo in izbiro obravnave je treba prilagoditi simptomom, ugotovitvam pregleda ter zdravstvenemu stanju posameznika. Ob opozorilnih znakih poiščite ustrezno zdravniško pomoč.
Viri in strokovna literatura
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Tennis Elbow (Lateral Epicondylitis). OrthoInfo. Vir.
- Lucado AM, Day JM, Vincent JI, et al. Lateral Elbow Pain and Muscle Function Impairments. J Orthop Sports Phys Ther. 2022;52(12):CPG1–CPG111. Smernice.
- NHS. Tennis elbow. Vir.
- Royal Orthopaedic Hospital. Golfer’s Elbow/Medial Epicondylitis. Vir.
- North Tees and Hartlepool NHS Foundation Trust. Hand Therapy – Cubital Tunnel Syndrome. Vir.
- NHS. Elbow and arm pain. Vir.
- Singh HP, Watts AC, et al. BESS patient care pathway: Tennis elbow. Shoulder Elbow. 2023;15(4):348–359. Smernice.
- Royal Orthopaedic Hospital. Tennis Elbow/Lateral Epicondylitis. Vir.
- Bisset L, Beller E, Jull G, et al. Mobilisation with movement and exercise, corticosteroid injection, or wait and see for tennis elbow: randomised trial. BMJ. 2006;333:939. Raziskava.
- National Institute for Health and Care Excellence. Extracorporeal shockwave therapy for refractory tennis elbow. HTG201, prej IPG313. 2009. Priporočila.
- Dundar U, Turkmen U, Toktas H, et al. Effectiveness of high-intensity laser therapy and splinting in lateral epicondylitis; a prospective, randomized, controlled study. Lasers Med Sci. 2015;30(3):1097–1107. Raziskava.
- Tombak Y, Karaahmet OZ, Zaman C, et al. Clinical and ultrasonographic effectiveness of transfer energy capacitive and resistive therapy in lateral epicondylitis: a randomized controlled study. Cir Cir. 2026;94(2):167–178. Raziskava.