Severjeva bolezen
Severjeva bolezen oziroma kalkanealni apofizitis je z obremenitvijo povezana bolečina v rastnem predelu petnice. Pojavlja se pri otrocih in mladostnikih med rastjo, pogosto ob teku, poskokih in drugih športnih dejavnostih. Boli lahko ena ali obe peti. [1]
Hitro do informacij, ki vas zanimajo
Kaj je Severjeva bolezen?
Gre za boleče draženje apofiznega rastnega predela petnice. To je predel na zadnjem delu pete, kjer se pripenja Ahilova tetiva. Med odraščanjem je občutljivejši na ponavljajoče se obremenitve kot dozorela kost. [1]
Težava ni enaka obrabi sklepa, trnu v peti ali tipični tendinopatiji Ahilove tetive pri odraslem. Izraz »bolezen« je ustaljeno poimenovanje; običajen potek je povezan z rastjo in preobremenitvijo tega predela.
Najpogosteje se pojavlja približno med 8. in 15. letom. Pomembnejša od točne starosti je zrelost rastnega predela. Bolečina v peti zunaj značilnega obdobja ali z neobičajnimi znaki zahteva presojo drugih vzrokov. [6]
Zakaj začne peta boleti med rastjo?
Tek, odrivi in doskoki ponavljajoče obremenjujejo petnico. K draženju lahko prispevajo tudi sile, ki jih prek Ahilove tetive prenašajo mečne mišice.
- Obdobje rasti: spreminjajo se kosti, mišice in tetive.
- Več športnih obremenitev: več treningov, tekem ali poskokov lahko poveča težave.
- Omejena gibljivost in napete mečne mišice: lahko vplivajo na obremenjevanje pete.
- Podlaga in obutev: ponavljajoči udarci ter nezadostno blaženje lahko poslabšajo simptome.
Upoštevamo celotno otrokovo dejavnost: treninge, športno vzgojo, igro in dodatno vadbo. Težave niso dokaz, da otrok nepravilno raste, in niso omejene samo na tekmovalne športnike. [9] [10]
Kako prepoznamo Severjevo bolezen?
Značilna je lokalizirana bolečina v peti med aktivnostjo ali po njej. Ob zmanjšanju obremenitve se pogosto umiri.
- bolečina v zadnjem ali spodnjem delu pete;
- občutljivost petnice na pritisk;
- težave med tekom, poskoki, odrivom ali daljšo hojo;
- šepanje oziroma razbremenjevanje pete s hojo po prstih;
- včasih manjša oteklina in slabše prenašanje športne obutve.
Prizadeta je lahko ena ali obe peti. Mesto bolečine in njena povezava z dejavnostjo pomagata pri oceni, vendar simptomi sami še ne potrdijo diagnoze. [2] [9]
Ponavljajočega šepanja ne odpravljamo zgolj z navodilom, naj otrok »stisne zobe«. Preverimo vzrok in prilagodimo obremenitev.
Kako poteka pregled in ali je potreben rentgen?
Diagnoza je praviloma klinična. Pregled vključuje pogovor o bolečini, rasti, športu, morebitni poškodbi in splošnem zdravju. Ocenimo petnico, hojo, gibljivost gležnja in odziv na primerne obremenitve.
Občutljivost ob stisku petnice je lahko značilna, vendar en test ne zadostuje za izključitev drugih težav. Po potrebi zdravnik preveri tudi možnost zloma, okužbe ali drugega vzroka bolečine. [2]
Rentgen ni potreben pri vsakem značilnem primeru. Videz rastnega predela je lahko podoben pri otrocih z bolečino in brez nje. Slikanje zato uporabimo predvsem, kadar želimo izključiti drug vzrok ali simptomi niso značilni. O preiskavah presodi zdravnik. [1]
Na pregled prinesite morebitne izvide in športno obutev, v kateri se težave pojavljajo.
Kdaj mora otroka pregledati zdravnik?
Vsake bolečine v peti ne pripišemo rasti. Hitra zdravniška ocena je potrebna, če otrok nenadoma ne more hoditi ali obremeniti noge, posebej po poškodbi.
- Vročina, izrazita rdečina, toplota ali otekanje: preveriti je treba možnost okužbe ali drugega vnetnega stanja.
- Bolečina v mirovanju ali ponoči, ki otroka zbuja: zahteva zdravniško presojo.
- Stopnjevanje težav, dolgotrajno šepanje ali slabo splošno počutje: potrebna je ponovna ocena.
- Neobičajen potek ali odsotnost izboljšanja: ponovno preverimo diagnozo in načrt obravnave.
Akutna nezmožnost hoje oziroma obremenitve je opozorilni znak pri otroku. Odsotnost vročine sama ne izključi okužbe. Takšnih težav ne obravnavamo samo z vajami ali podporno terapijo. [7]
Kako poteka obravnava Severjeve bolezni?
Obravnava je običajno neoperativna in prilagojena težavam. Začnemo z razlago, zmanjšanjem dejavnosti, ki izzovejo bolečino, in izbiro primerne obutve. Po potrebi vključimo petno oporo in izbrane vaje.
V randomizirani raziskavi so primerjali prilagoditev aktivnosti s spremljanjem, petni dvig in fizioterapijo. Ob končnem spremljanju niso ugotovili pomembne razlike v zmanjšanju bolečine med pristopi. To ne pomeni, da vsak otrok potrebuje enak program. [3]
Cochranov pregled iz leta 2026 ugotavlja omejeno zanesljivost dokazov o najboljši metodi. Izbiro zato povežemo s simptomi, funkcijo, odzivom otroka in izvedljivostjo programa. [5]
Individualna terapevtska vadba lahko vključuje gibljivost, mišično zmogljivost in postopno pripravo na šport. Morebitne manualne ali podporne postopke izberemo po oceni; bolečega rastnega predela ne obravnavamo z agresivnim pritiskom.
O zdravilih ali začasni imobilizaciji pri izrazitejših težavah odloči zdravnik. [6]
Katere vaje so primerne za otroka?
Program prilagodimo bolečini in trenutni sposobnosti obremenjevanja. Vaje ne smejo postati dodaten razlog za šepanje.
- Gibljivost: aktivni gibi gležnja in po presoji nežno raztezanje mečnih mišic.
- Mišična zmogljivost: ko bolečina dopušča, postopna krepitev meč in preostale noge.
- Nadzor gibanja: ravnotežje, koraki in naloge, ki jih otrok obvlada brez poslabšanja.
- Priprava na šport: šele v ustrezni fazi vključimo odrive, doskoke in druge zahtevnejše obremenitve. [10]
Raztezanje ne pomeni siljenja v bolečo peto. Če vaja poveča bolečino ali poslabša hojo, prilagodimo obseg, zahtevnost ali izbor.
Dvigov pet s spuščanjem pod rob stopnice ne predpišemo avtomatično po programu za odraslo Ahilovo tendinopatijo. Za otroka izberemo izvedbo, ki ustreza stanju njegove pete.
Pomembna sta razumljiva navodila in sodelovanje otroka. Količino določimo individualno, namesto da bi vsakemu predpisali enako število ponovitev.
Ali otrok potrebuje petno blazinico ali vložke?
Primerna obutev in izbrana petna opora lahko pomagata pri udobju ter prenašanju aktivnosti. Preverimo blaženje, prileganje in odziv otroka v športnih ter vsakodnevnih čevljih.
Uporabimo lahko petno blazinico, petni dvig ali drug ustrezen vložek. Izbire ne določimo samo po videzu stopala, temveč po pregledu, udobju in namenu uporabe.
Raziskava obutve in vložkov je pokazala nekatere kratkotrajne razlike, ob dolgoročnejšem spremljanju pa ni potrdila ene najboljše možnosti za vse. [4]
Vložki po meri niso avtomatično nujni pri vsakem otroku. Pri primerjavi določenih ortoz in petnih dvigov Cochranov pregled ni ugotovil pomembne kratkotrajne prednosti za bolečino ali funkcijo. Izbor zato prilagodimo tudi ceni in otrokovi pripravljenosti za uporabo. [5]
Kdaj se lahko otrok vrne k športu?
Najprej zmanjšamo obremenitve, ki povzročajo bolečino ali šepanje. Po potrebi začasno prekinemo tek in poskoke, ohranimo pa dejavnosti, ki ne poslabšajo težav, na primer primerno kolesarjenje ali plavanje. Upoštevamo tudi športno vzgojo in prostočasno igro. [9]
Vrnitev k polni športni dejavnosti temelji na funkciji. Otrok naj brez bolečine obvlada hojo, nato tek ter športno pomembne poskoke in odrive. Preverimo tudi odziv po aktivnosti, ne samo med njo. [8]
Ni enega zanesljivega roka okrevanja. Težave se lahko umirjajo več tednov ali mesecev in se med rastjo ob povečanju obremenitev ponovijo. Ob vztrajnih ali spremenjenih simptomih je potrebna ponovna ocena. [6]
Pri običajni Severjevi bolezni po dozoritvi rastnega predela težave praviloma izzvenijo. To ne pomeni, da mora otrok do konca rasti opustiti vse dejavnosti ali da je treba dolgotrajno bolečino pustiti brez pregleda. [10]
Obravnava Severjeve bolezni pri nas
V Centru fizioterapije Šepul obravnavo otroške bolečine v peti začnemo s pogovorom z otrokom in starši ter individualno fizioterapevtsko oceno. Preverimo značilnosti težav, športne obremenitve in omejitve pri vsakodnevnih dejavnostih. Pri Severjevi bolezni pripravimo načrt obravnave, prilagojen otrokovi starosti, izraženosti simptomov in zahtevam njegove dejavnosti.
- Fizioterapevtska ocena: preverimo mesto in potek bolečine, način hoje, gibljivost gležnja, mišično funkcijo ter odziv na obremenitev. Upoštevamo razpoložljive izvide in dosedanji potek težav.
- Prilagoditev aktivnosti: skupaj določimo ustrezen obseg športne vzgoje, treningov in drugih dejavnosti. Obremenitve prilagajamo bolečini, morebitnemu šepanju in odzivu po aktivnosti.
- Individualna terapevtska vadba: program terapevtske vadbe oblikujemo glede na ugotovljene omejitve. Ko simptomi dopuščajo, vključimo ustrezne vaje za gibljivost, mišično zmogljivost in nadzor gibanja.
- Obutev in razbremenitev pete: pregledamo obutev, v kateri se težave pojavljajo, ter po potrebi svetujemo glede blaženja in možnosti začasne razbremenitve bolečega predela.
- Domači program: otroku in staršem pokažemo izvedbo izbranih vaj ter pojasnimo pogostost izvajanja in merila za prilagoditev zahtevnosti.
- Postopna vrnitev k športu: tek, poskoke in zahtevnejše športne naloge vključujemo glede na izboljšanje simptomov in funkcije. Napredek spremljamo ter program sproti prilagajamo.
Pri spremljajočih omejitvah gibljivosti ali mišičnih težavah lahko po strokovni presoji vključimo ustrezne tehnike manualne terapije, prilagojene otrokovi starosti in občutljivosti. Če so težave netipične ali potek okrevanja zahteva dodatno diagnostiko, priporočimo zdravniško oceno.
Obravnavo izvajamo na naslovu Dobja vas 122, 2390 Ravne na Koroškem. K nam prihajajo tudi družine iz Prevalj, Mežice, Dravograda in Slovenj Gradca.
Naročite otroka na fizioterapevtski pregled zaradi bolečine v peti ali pokličite 040 782 014. Na pregled prinesite morebitne izvide in obutev, v kateri se težave pojavljajo.
Fizioterapija Severjeve bolezni na Koroškem
01. Ali mora otrok popolnoma prenehati s športom?
Ne vedno. Odločitev je odvisna od bolečine in šepanja. Boleče obremenitve zmanjšamo ali začasno prekinemo, dejavnosti brez poslabšanja pa lahko ohranimo. K polni dejavnosti se vračamo postopno. [9]
02. Ali lahko bolita obe peti?
Da. Težave so lahko na eni ali obeh petah, pri čemer ena pogosto boli bolj. Obojestranska bolečina je lahko značilna, vendar diagnozo vseeno povežemo s pregledom in potekom težav. [9]
03. Ali je Severjeva bolezen samo običajna rastna bolečina?
Ne povsem. Gre za lokalizirano, z obremenitvijo povezano bolečino v rastnem predelu petnice. Vztrajno bolečino ali šepanje ocenimo in ju ne pripišemo samodejno običajni rasti. [2]
04. Ali otrok potrebuje rentgensko slikanje?
Ne pri vsakem značilnem primeru. Slikanje lahko pomaga izključiti druge vzroke bolečine. Sam videz rastnega predela Severjeve bolezni ne potrdi zanesljivo; o preiskavi presodi zdravnik. [1]
Avtorstvo
Avtor: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt.
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio, Ravne na Koroškem.
Klemen Šepul je fizioterapevt in lastnik Centra fizioterapije Šepul. Ukvarja se z individualno obravnavo mišično-skeletnih težav, rehabilitacijo po poškodbah ter terapevtsko vadbo. Pri bolečini v peti med rastjo obravnavo prilagaja otrokovim simptomom, dejavnostim in trenutni sposobnosti obremenjevanja.
Strokovno opozorilo: Vsebina je namenjena informiranju in ne nadomesti individualnega fizioterapevtskega ali zdravniškega pregleda. Vsaka bolečina v peti pri otroku ni Severjeva bolezen. Ob nenadni nezmožnosti hoje, vročini, izrazitem otekanju ali neobičajnem poteku je potrebna zdravniška ocena.
Strokovni pregled
Vsebino strokovno pregledal: Klemen Šepul, dipl. fizioterapevt
Center fizioterapije Šepul – Šepi Fizio, Ravne na Koroškem.
Datum strokovnega pregleda: 15.10.2026
Vsebina je namenjena splošnemu informiranju in ne nadomešča individualnega fizioterapevtskega ali zdravniškega pregleda. Izbor postopkov in potek rehabilitacije prilagodimo ugotovitvam pregleda, zdravstvenemu stanju in ciljem posameznika.
Strokovni viri in literatura
- American Academy of Orthopaedic Surgeons. Sever’s Disease (Heel Pain). OrthoInfo. Severjeva bolezen: vzroki, pregled in obravnava.
- Fares MY in sod. Clinical and Diagnostic Characteristics of Calcaneal Apophysitis: A Systematic Review and Thematic Analysis. Journal of the American Podiatric Medical Association. 2023;113(4). DOI: 10.7547/22-083.
- Wiegerinck JI in sod. Treatment of Calcaneal Apophysitis: Wait and See Versus Orthotic Device Versus Physical Therapy: A Pragmatic Therapeutic Randomized Clinical Trial. Journal of Pediatric Orthopaedics. 2016;36(2):152–157. DOI: 10.1097/BPO.0000000000000417.
- James AM, Williams CM, Haines TP. Effectiveness of footwear and foot orthoses for calcaneal apophysitis: a 12-month factorial randomised trial. British Journal of Sports Medicine. 2016;50(20):1268–1275. DOI: 10.1136/bjsports-2015-094986.
- Williams CM in sod. Non-surgical treatment for lower limb apophyseal injuries. Cochrane Database of Systematic Reviews. 2026;7:CD015156. DOI: 10.1002/14651858.CD015156.pub2.
- Sever Disease (Calcaneal Apophysitis). StatPearls. NCBI Bookshelf. Pregled stanja in diferencialna diagnostika.
- Royal Children’s Hospital Melbourne. Clinical Practice Guidelines: The limping or non-weight bearing child. Opozorilni znaki pri otroku s šepanjem.
- Ann & Robert H. Lurie Children’s Hospital of Chicago. Sever Disease (Calcaneal Apophysitis). Obravnava in merila vrnitve k športu.
- NELFT NHS Foundation Trust. Understanding Sever’s Disease: A Parent’s Guide. Navodila za starše in prilagajanje aktivnosti.
- Royal Children’s Hospital Melbourne. Sever’s Disease. Orthopaedic fact sheet. Informacije o Severjevi bolezni (PDF).